Šaleška jezera so posledica izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že sto trideset let. Premogovniške ugreznine so
nastale sredi kotlinskega dna Šaleške doline, ki je bilo pred tem v veliki meri v kmetijski rabi, delno pa tudi poseljeno.
Tam, kjer so danes jezera, je bilo več podeželskih naselij, ki so delno ali v celoti izginila (Škale, Družmirje, Preloge). Podoba
doline se zaradi premogovništva še vedno spreminja, prav tako se spreminjajo tudi Šaleška jezera. Prostornina ugrezninske kotanje
je leta 2005 presegala 120 milijonov m3 in je zavzemala dobrih 6 km2 površine. Najgloblje dele te kotanje je napolnila voda in
nastala so tri jezera, ki predstavljajo približno tretjino prostornine (več kot 46 mio m3) in prav tako tretjino površine ugreznine.
Jezera, ki jih napajajo potoki, so dobila imena po naseljih, ki so se morala umakniti ojezerjevanju (Škalsko, Družmirsko),
oziroma po mestu, ki je zaradi premogovništva postalo objezersko naselje (Velenjsko).
Vroča sobota je privabila številne kopalce v toplo vodo Velenjskega jezera. Tudi midva se nisva mogla upreti skušnjavi in
prvič zaplula po tem lepo urejenenm jezeru. Po treh urah veslanja in nekaj kilometrih še malo plavanja, potem pa nazaj proti domu.
MK
