Črvar - Limski kanal / Istra, 09.08.2015

Aktivne počitnice

Na hitro se dogovorimo za enodnevni izlet proti morju. Topla voda in možnost pobega od obalne gneče sta pripomogla k odločitvi. Sicer pa podobno kot pri hribih, ko gre za veslanje, se res ni težko odločiti za turo. S Karmen še skoraj v temi nalagava čolne in nekaj za tem že ubirava kilometre AC. Zaspala je skoraj takoj, kljub temu da je za mano samo tri ure spanca, jaz ne smem, ne kdo pač mora držat volan. Na izhodišču smo ob jutranjem svitu, še pred prihodom kopalcev. Izbor lokacije po karti je bil pravšen, lep parking sicer kamnita obala, ampak vstran od turističnega vrveža in tik ob vodi.

Zaveslamo iz zaliva pod Črvarjem proti odprtemu morju. Nekje v daljavi se počasi prebuja Poreč, a mi ga tokrat ne bomo videli od blizu. Ubiramo linijo po azimutu proti jugu v smeri najbolj oddaljenih otočkov. Otok Sv. Nikola obplujemo po zahodni strani in se vse bolj oddaljujemo od priobalnega pasu. Morje je skoraj povsem mirno, celo moteče mirno, kot da bi bili na ogromnem jezeru. Iz previdnosti, oziroma kot narekuje tisti notranji čut, imamo s sabo 1x večjo zalogo vode kot pretekli vikend, kar se kasneje izkaže za pravilno odločitev. Vreme je sicer lepo, vendar nekako koprenasto zapacano ozračje in visoka vlažnost v zraku. Veslamo in se potimo, kot da bi bili v savni...

Najdemo prvi otoček primeren za pristanek in kopanje. Kmalu je zabave konec, moramo naprej če želimo priti čim niže na jug. Za nami je Poreč, pa Plava in Zelena laguna, pred nami pa številni mali otočki in nekje v daljavi obrisi Vrsarja. Veliki Školj obplujemo po desni in izberemo azimut proti osamljenem otočku Lunga, ki se je v daljavi svetil z markantnimi dreveščki kot prikazen s Karibov. Poldne je, motorizirani turisti so tu, večinoma italjani. Za naše male lupinice je še nekaj prostora na čereh, saj sidra nimamo. Pristanemo, raztovorimo in se namestimo. Kopanje, pa sončenje, pa spet kopanje. Morsko dno je tu bogato s školjkami, ribami in ostalim življem. Voda je čista, če odmislimo trave, ki so jih griserji nekje pokosili in sedaj plavajo kot špageti na vodi. Še pogled na pomorsko navigacijo ki je pridno beležila GPS sled. Odlično, smo dobre pol nautične milje zahodno od Vrsarja, oziroma tik nad Limskim kanalom. Veslali smo na pamet, po občutku - brez pomoči tehnike. Nekje jugovzhodno od nas se na vrhu vzpetine vidi še en velik zvonik. Ne, to ne more bit Rovinj, a pogled na pomorsko karto pravi prav to. Kar ne moremo verjet, da smo tako blizu.

Prav mika me, da bi nadaljevali, ta dan smo kondicijsko vsi dobro razpoloženi in slabe štiri nautične milje do tja bi verjetno zdrli brez pretiranega truda. A kaj ko ura neutrudno beži in tudi dan se je že prevesil v tisto drugo polovico. Naša skrb sedaj postane časovnica, oziroma ura, ki je tekla vedno hitreje... Smo šele na pol poti, do cilja na severu je še kar daleč. Če želimo bit pred temo pri avtomobilih, se bo potrebno počasi podvizat. Spakiramo, natovorimo čolne in zaveslamo še malo na JV proti obljudenem otoku Koversada, ki leži tik nad vrati Limskega kanala, nato obrnemo na sever in si pobliže ogledamo marino Vrsarja, kjer so se ob pomolih bohotile številne jadrnice in nekatere prav luksuzne jahte.

Po uri križarjenja po luki izplujemo nazaj na morje, kurs je sever, le da tokrat nekoliko bliže obali. Ker pa nas čas prehiteva ne bomo videli vseh zalivov, se pa zato ustavimo še na enem ali dveh otočkih in si privoščimo kopanje v prav prijetnem morju. V "domač" zaliv priplujemo zvečer, od sončnem zahodu, bil je prav romantičen. Za nami je 17 nautičnih milj, oziroma 31 preveslanih kilometrov. Privoščimo si majhno večerjo, kljub temu da je star plinski gorilnik zatajil, je teknila. Kmalu tudi sončnih žarkov ni nikjer več. Ura se bliža polnoči, ležimo na mehki podlogi ob obali in brezskrbno zremo v zvezdnato nebo nad Črvarjem. Velik, dolg utrinek se zapelje čez nebo od vzhoda proti zahodu, kot v pravljici je. Ja, res popoln dan je za nami!

MK