Zimska tehnika II, Okrešelj 13.-14. april 2013

Drugi zimski del ...

Pomlad se je v nižinah končno začela in prav tako se počasi pomika višje v gorski svet. Na Okrešlju so nas pričakale velike količine snega, dokaj visoke temperature in sonce. Tem spomladanskim razmeram smo prilagodili tudi program tečaja. Cilj zimskega vikenda je bil osvojiti dvatisočak in izvesti nekaj delavnic. Oboje nam je uspelo. Zaradi razmer smo turo skrajšali in šli le do Savinjskega sedla namesto na Ledinski vrh.

V soboto smo se v zgodnjih popoldanskih urah tečajniki dveh alpinističnih šol, ŠAO Velenje in PK Slovenske Konjice odpravili proti Okrešlju. Moker sneg in ne ravno shojena pot sta nam znatno podaljšala čas hoje. Ko smo prispeli na Okrešelj smo odložili nahrbtnike, vzeli potrebno opremo in se odpravili k Zaspanemu hribu, kjer smo takoj začeli z delavnicami, ki so jih vodili Mijo, Jure, Tanja in Rok, zvečer pa se nam je pridružil še Sergej. Ponovili smo iskanje zasutega s plazovnimi žolnami, ocenjevali smo tveganje proženja snežnih plazov. Naredili smo vsak svoj snežni prerez in preizkusili trdnost snežne odeje po Norveški metodi. Na tretji delavnici smo ponovili izdelavo sidrišč v snegu ter varovanje in gibanje naveze v snežnih razmerah. Sonce se je že spustilo za Kamniško sedlo, ko smo izvedli analizo in se nato odpravili proti koči ŠAO. Istočasno je počasi tudi nehalo ropotati v stenah nad Okrešljem. Na hitro smo se pogovorili o tem kaj nas čaka naslednji dan, povečerjali, ter se eni prej, drugi kasneje odpravili spat. Zaradi prostorske stiske v koči ŠAO smo nekateri prespali v Frischaufovem domu, kjer so se zopet izkazali z izborom glasbe in gostoljubnostjo.

Jutro je bilo kar prehitro tu. Vstali smo pred peto uro in se nekaj čez pet že odpravili proti Savinjskemu sedlu. Razlog za zgodnjo uro so bile napovedane visoke dnevne temperature, zaradi katerih je bila verjetnost proženja plazov zelo velika. Prav tako pa nihče ni imel želje do riti »gaziti« v južnem snegu. Rana ura se nam je obrestovala. Čez noč se je malo shladilo in je sneg pomrznil. Na začetku nismo potrebovali posebne opreme, ko pa se je začel strmejši del poti, kjer je bila podlaga trša, smo si nadeli dereze in v roke vzeli cepine. Po približno dveh urah smo prispeli na Savinjsko sedlo (2001 m.n.v.), na hitro nekaj pojedli, naredili še eno »gasilsko« in se odpravili nazaj.

Zaradi višjih temperatur se je vedno bolj ugrezalo in tam, kjer smo prej potrebovali dereze jih sedaj nismo več. Na poti nazaj smo ponovili ustavljanje s cepinom, vendar podlaga za to ni bila najbolj primerna. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko smo prispeli na spodnja delovišča. Čakala nas je še zadnja delavnica. Naučili smo se izdelave sidrišča za spust po vrvi na cepinih, brez da bi kakšen del opreme pustili za sabo. Za konec nam je Mijo predstavil še ledeniško tehniko. Demonstriral nam je ledeniško navezo dveh, treh in večih, zaustavljanje padca v ledeniško razpoko in del reševanja iz nje. Veliko novih informacij, ki jih bo potrebno še osvojiti. Zares na koncu smo imeli še analizo dvodnevnih delavnic na naši Zimski tehniki II.

Brez dvoma imajo gore v zimskem času prav poseben čar, vendar naj nas lepota ne zaslepi, saj na nas prežijo mnoge nevarnosti, ki jih v toplejših mesecih ni. V zimskem delu alpinistične šole smo se tako naučili katere so te nevarnosti, kako jih prepoznamo, kako ocenimo kritičnost razmer ter kako se pozimi obnašamo v gorah. Ampak kljub vsemu, bo potrebno še veliko vaje in kilometrine, da si bomo pridobili potrebne izkušnje, ki nam bodo koristile pri preživljanju lepih in varnih trenutkov v gorah.

tečajnica Nuša Mernik
fotografije: Mijo K. in Jernej K.