Kozjek 748 m - 4. november 2014

V torek zjutraj sva z Mijotom zmenjena, da se dobiva v OŠ. Šoštanj, kjer bova varovala otroke iz omenjene šole. V petih šolskih urah so se pri nama zvrstili otroci različnih starosti, ki bili željni plezanja, še najbolj pa se mi zdi, da so se ga razveselili prvošolčki, ki so kar žareli od navdušenja, pa čeprav so splezali le kakšen meter ali dva. Ko so enkrat tekom dopoldneva skozi okna telovadnice posijali sončni žarki in je vreme delovalo še dokaj stabilno, sva se hitro dogovorila, da greva popoldne plezat Zahodni greben (Kozjek), kajti vremenska napoved je kazala, da je to še zadnji lep dan pred napovedanim dežjem.

Ker sva bila časovno že nekoliko pozna sva morala kar pohiteti. Doma sem vzel vso potrebno opremo, pojedel eno pašteto in se odpeljal po Mijota. Med plezanjem je ves čas pihal dokaj močan veter, ki pa naju ni preveč zmotil. Skala pa je bila kot pričakovano zelo krušljiva zato previdnost ni bila odveč, samo plezanje pa ni bilo preveč zahtevno. Ko sva prišla do vrha smeri je bilo že mračno, zato sva hitro pospravila plezalno opremo v nahrbtnike, si pripravila čelne svetilke in začela sestopati proti dolini. Ker je Mijo ta sestop že dobro poznal ni bilo strahu, da bi se v temi izgubila.

Med sestopom sva se ves čas pogovarjala in Mijo je povedal tudi nekaj zanimivih izkušenj, ki jih je doživel v alpinizmu, tako se mi je zdelo, da sva bila v trenutku pri avtu, čeprav je vse skupaj trajalo kakšno uro.

Vsekakor je bil to super izkoriščen dan v dobri družbi, kjer sem spet pridobil nekaj novih plezalnih izkušenj.

Jan Škorjanc

Kozjek, Zahodni greben IV/III,II, 210 m;