Turna smuka, 20. jan. 2013

Toplo nedeljsko jutro, napovedan dež in četrta stopnja nevarnosti plazov niso bili ravno vzpodbuda za zadovoljitev želje po obisku visokogorja. Zato se raje odpravim na kondicijski trening proti varnejšem Pohorju. Nekje nad tisoč metrov se je začela megla, proti vrhu pa je vedno bolj pihalo. Smučarske proge so bile kljub čudnim razmeram še kar oblegane, zunaj urejenih prog pa nikjer žive duše. Razumljivo, vidljivost nikakršna in pihalo je kot za stavo.

Kljub pretoplemu vremenu se sneg skoraj ni prijemal, le prediralo se je malce bolj kot bi si človek želel. Ko si takole sam, si sam krojiš tempo in skoraj prehitro je bil par kilometerski vzpon za mano. Na vrhu zaradi sunkov vetra ni bilo dolgo za čakat. Vroč čaj, pa čokoladica, potem pa še spust proti dolini. Kljub temu, da se je bilo potrebno tu in tam poganjat, lepa uvodna turica v letošnje zimske radosti.

MK