Visoke Ture, Maltatal - slapovi, 28. feb. 2015

ZADNJI VLAK

V soboto smo se ob zgodnjih jutranjih urah odpeljali proti Maltatalu, dolini slapov, kjer sva prvič izkusila kaj pomeni ledno plezanje.

Plezali smo v dveh navezah: Miha je vodil Vinko, Suzano pa Mijo. Ker je bila za naju to prva izkušnja v ledu, smo plezali enega izmed najlažjih slapov v dolini: Strannerbach.

Začetne razmere so bile obetavne: dobra volja, nizke temperature in dovolj ledu. V slapu smo kar hitro napredovali in pri tem nismo imeli večjih težav. Sproti sva se seznanila tudi s sidrišči v ledu. Razmere v slapu so bile glede na to, da so bili to zadnji mrzli zimski dnevi, kar dobre. Na nekaterih mestih je bil led trši, drugod mehkejši. V enem izmed lažjih raztežajev sva se preizkusila tudi v plezanjem v vodstvu, kar se nama je zdela zelo dobra izkušnja.

Čas pa nas je vse bolj priganjal, saj naju je zvečer čakala še gledališka predstava, zato smo morali opoldan vzpon zaključiti sto metrov pred iztekom slapu. Sledila je zaslužena malica, nato pet »abzajlov« ter šesti raztežaj, ki smo ga splezali navzdol in že smo bili nazaj pri avtu. Zanimivo pa se nama je zdelo, da je bil led, pri spustih, na nekaterih mestih že dodobra spodjeden od vode, ki je tekla pod njim. Tako smo vedeli, da smo res ujeli zadnji vlak, saj po vsej verjetnosti čez nekaj dni slap ne bo več primeren za plezanje.

Bila je super izkušnja in se že veseliva novih.

Miha in Suzana