Kozjek 748 m - 27. september 2015

Najina PRVA

V soboto dobiva Mijevo elektronsko sporočilo, če sva za plezanje v skali – smer Desni bok Marandkante. Takoj sva za. Vendar, ko se zjutraj prebudim, prave volje za plezanje ni. Gregu rečem, daj pojdi sam, saj danes ni moj dan. Po tehtnem premisleku, se vendarle le odločim in grem dnevu zavitemu v sivino nasproti.

Najina tokratna plezalna izkušnja je bila drugačna, plezala sva v najini prvi samostojni navezi, Grega v vodstvu, poleg naju pa naveza Karmen - Mijo.

Plezam in uživam v trenutkih sprostitve za dušo in telo. Nakar mojo sproščenost v tretjem raztežaju prekine Mijo in reče naslednja dva raztežaja sta tvoja. Spreletijo me mešani občutki, strah pred novim, neznanim. Morda pa še nisem pripravljena prevzeti vlogo vodje, zakaj le če pa je tako bolj udobno. Plezam prva, previdno ter počasi, saj spoznavam nove frende. Presenečena ugotovim, kako sproščeno in suvereno delujem, za trenutek se celo spozabim, da plezam v vodstvu.

Zaključni - peti raztežaj je pripadal Gregu. Sledil je sestop do avtomobila. Najino prvo sva zaključila pri Grofu in trisu lignjev. Dobro je bilo. Dragoceni so trenutki, ko uvidiš, da je po toliko vloženega truda pri osvajanju manevrov, pomislekov, strahov, tvoj trud vendarle poplačan. Vse se da, omejitve so le v naših glavah.

"It is not the mountain we conquer, but ourselves." by Edmund Hillary

Mateja ČAS

Plezali smo: Kozjek, Desni bok Marandkante IV/III, 150 m