Kozjek 748 m - 21. april 2015

Torek je naš

Od teme do teme, iz dneva v dan na gradbišču, hrbtenica stoka in ječi, na dolge proge to ne gre. Zvečer pokličem tečajnika, plezala bi! a sama še ne smeta, naslednje jutro naredimo rez smo soglasni.

Vstop v novo smer najdemo brez zapletov, lepa pokonci prislonjena večja plata, če bi jo gledali od daleč bi rekeli "gladka kot dojenčkjova rit". Ampak tole pa ni trojka, se pritožujeta soplezalca, naklonina jima ne gre v račun. Oprimki so majhni, vendar so, zato jo naskočimo kar po sredi. Svet v zgornjem delu prvega raztežaja je za razliko od uvodne plate bolj razgiban pa tudi bolj naložen. Vendar, razgledi so fantastični, splača se potruditi. Kmalu smo na stiku z Marandkanto. Z malenkostno previsnim detajlom v drugem raztežaju (IV+) opravita BP, zato ju v tretjem spustim naprej. Kače v četrtem raztežaju nismo srečali, sta pa njen dom zasedla dva martinčka, ki sta se vpričo nas nekaj ravsala.

Po dveh urah in pol smo na vrhu smeri. Raziščemo nov, še nekoliko lepši sestop, medtem ko globoko pod nami rohnijo motorke gozdarjev, nasmejani že delamo načrte za naprej.

MK

Plezali smo: Kozjek, Desni bok Marandkante IV/III, 150 m (prva ponovitev)