Šolsko plezališče ZPP Vinska Gora, Gonžarjeva peč
Otvoritev učnega poligona, 03.04.2011

Iz sila skopih občasnih informacij smo nekako vedeli zanjo, čeprav je bila zavita v kopreno skrivnosti. Joj, kako nas je vleklo, da bi šli v Vinsko Goro kar sami na ogled povsem nove jeklenice v steni Gonžarjeve peči. V začetku marca smo v mariborski Kadetnici na predavanju o feratarstvu prvič videli fotografijo neutrudnih entuziastov pri nadelavi zavarovane plezalne poti. Prve takšne pri nas, ki bo Slovenijo tudi v tem segmentu gorništva uvrstila na evropski zemljevid.

V soboto, 26. marca, nas je Mijo Kovačevič na zaključku odmevne akcije »Z Natalijo na zajle« tudi uradno povabil na otvoritev učnega poligona z zavarovano plezalno potjo. Na spletu so se pojavile zanimive fotografije, ki so jasno sporočale zainteresiranim o potrebnem znanju, izkušnjah in opremi za varno plezanje. Tistih 70 višinskih metrov res ni kazalo na težave, toda vsem poznavalcem ferat je bila dovolj zgovorna ocena njene težavnosti "D/E", tik pod mejo ekstremnosti.

Zjutraj smo se v Mariboru zbrali na parkirišču za našo turo proti osrednjemu delu Slovenije. Iz pogovora je bilo takoj jasno, da smo vsi razmišljali o posebnostih današnjega dne. Toliko pozitivne negotovosti in pričakovanj pa že dolgo ni bilo med nami. Pod steno Gonžarjeve peči pa množica prisotnih v slavnostnem uvodnem delu otvoritvenega ceremoniala. Toliko domačnosti, prijateljstva in nevsakdanje dobrih vibracij je bilo čutiti na gozdni jasi. Vsakokratni aplavz je dovolj zgovorno pričal o čaru nepozabnega trenutka za zgodovino, kajti prve prav zares ne pozabiš nikoli. Trak je prerezal Tone Tomše, podpredsednik PZS in mladi plezalec, domačin Luka se je prvi spoprijel s ključnim mestom tik nad vstopom. S sabo je v steno odnesel vpisno knjigo, ter knjigo vtisov. Obe se bosta od sedaj naprej nahajali v skrinjici sredi plezalne poti. Odlična organizacija, veselo vzdušje in še napenjanje mišic so pripomogli, da nam bo današnja prireditev ostala v prijetnem spominu.

Na koncu pa veselo druženje ob zvokih harmonike ter dobre jedače in pijače. Sproščeni pogovori, iskreni stiski rok in čestitke plezalcem ŠAO in IPV-jem brez katerih tega učnega poligona nebi bilo, ter tudi predstavnikom domačega planinskega društva in ostalih, ki so "posodila" glavne akterje. Povsod naokoli pa sami s srečo ožarjeni obrazi udeležencev, ti so prišli iz raznih krajev Slovenije, nekateri tudi od daleč.

Mi, »Uličarji«, smo si bili enotni, da je bilo opravljenega veliko dela, da je prva zavarovana plezalna pot nadelana v skladu z veljavnimi evropskimi standardi in da se odlično ujema s prelepo naravo lokacije. Napovedujemo ji veliko domačih obiskovalcev in kaj kmalu se bo na parkirišču pri cerkvi zaustavil tudi prvi avtomobil s feratarskimi navdušenci iz tujine. Dober glas je še vedno segel tja v deveto vas. Še nekaj iz zakladnice posameznih komentarjev iz naše skupine:

Aleš (prvič na jeklenicah) – Vrejdi je!
Franci (priletni alpinist) – Za uspešen vzpon se bo potrebno rešiti odvečnega trebušnega nahrbtnika.
Vojko (izkušen feratar) – Prva liga! Enkratno doživetje!
Zoran (VPZS in feratar) – Popoprano a sladko!
Miran (izkušeni gornik, vsestranski športnik) – Enkratno! Še več takšnih ZPP v Sloveniji.
Janja – čudovit razgled z vrha in nepozabno navdušenje na obrazih vseh, ki so dosegli vrh po jeklenici.
Marjan – Zanimiva, lepa in dovolj poučna za vsakogar. Težavnost zahteva dobro pripravljenost. Fascinanten zanos prisotnih ljudi na otvoritvi.
Simon (bodoči mojster »E«-jev) – Lepo vreme, dobra družba, popolna nedelja!
Ivan – Danes le opazovalec, prihodnjič zares.

Vsem načrtovalcem in alpinistom akterjem, ter PD Vinska gora izrekamo čestitke za vsa opravljena dela s tako uporabnim vežbališčem za ZPP!
Hvala vam, da smo lahko bili droben delček v mozaiku tega nepozabnega dne!

»Uličarji« - PD Maribor Matica

Zahvala

V veselje mi je, da je naš več letni projekt nadelave sodobnega učnega poligona za ZPP visoke težavnosti, prvi tovrsten v Sloveniji izdelan po evropskih normativih, dokončan in od nedelje 3. aprila 2011 naprej tudi uradno odprt.

Na slovesnosti v Vinski Gori ste se zbrali številni ljubitelji gora, pohodniki, feratarji, vodniki, plezalci, alpinisti, inštruktorji in reševalci. Nekateri izmed vas ste se po otvoritvi na poligonu tudi preizkusili. Veselje in radost na vrhu je izžareval prav vsak, ki je ta dan preplezal ZPP. Potne kaplje in trud so bili poplačani s prijetnimi občutki in prekrasnimi razgledi na okoliško hribovje. čestitke vsem, še posebej pa tistim, ki jim je bila ta težavnost na meji zmožnega. Sicer pa, kot pri vsakem drugem načinu plezanja, tudi tukaj vaja dela mojstra! Ko boste sami v učnem poligonu pa predvsem previdno in samo z znanjem, uplezani, ter s primerno opremo v steno!

OPOZORILO: tehnična in fizična zahtevnost učnega poligona (D/E) je vse kaj drugega kot lahko in enostavno !!!

Vse uporabnike poligona naprošamo, da svoja vozila puščajo na velikem parkirišču pred cerkvijo.

Na koncu zahvala vsem sponzorjem, ki so/ste nam omogočili izvedbo projekta (Tehnos doo, Uličarji, itd)!

Hvala vsem sodelavcem, ker ste me prenašali te mesece. Vem da sem včasih morda zahteval veliko, vendar ne brez razloga. Kot vedno smo dokazali, da tam kjer je volja je tudi pot. Predvsem pa hvala Domitrovič Milanu, očetu, vodji in gonilni sili tega projekta, da kljub številnim preprekam s katerimi smo se iz dneva v dan soočali na naši poti, ni nikoli omagal. če smo na začetku točno vedeli kaj kot vodniki potrebujemo za udeležence plezalnih tur in kaj želimo ustvariti, danes natančno vemo, da smo bili ves čas na pravi poti. Poligon smo postavili v dobrobit in korist vseh. To ste nam dokazali tudi vi, dragi kolegi, vodniki, plezalci, feratarji in obiskovalci Vinske Gore. Veseli smo vašega obiska ob otvoritvi, vaše veselje po preplezani ZPP pa nam je povedalo prav vse!

Vsi, ki smo se trudili s projektiranjem, izgradnjo in na koncu finaliziranjem učnega poligona Gonžarjeva peč, vam želimo uspešno vadbo in nabiranje izkušenj za ta-zaresne ferate/ZPP, obilo užitkov ter varno gibanje v gorskem svetu, kjer koli že boste.

Bolj celovito poročilo o projektu Gonžarjeve peči in tisto pravo piko na "i" pa verjamem, da bo nekoč pripravil kolega Milan.

Mijo Kovačevič
Šaleški AO

foto: Jože, Tone in Mijo