Kozjek 748 m - 2. avgust 2014

Prvič v vodstvu

V petek zvečer sva z Boštjanom dobila klic in elektronsko pošto, da gremo plezat večraztežajno smer ter, da naj na podlagi opisa in skic naštudirava dve smeri. V soboto sva na dogovorjenem mestu pod steno počakala Mija, z njim pa sta iz vrha sestopala tudi Suzana in Miha. Začeli so zgodaj zjutraj in so smer pravkar splezali. Najina prva naloga je bila enaka kot zjutraj za Miha in Suzano, da vodiva do vstopa v smer. Iz opisa sva oba najprej iskala nekakšno »ramo« in vstopno zajedo iz skice. Kljub najinemu trudu nisva našla pravega vstopa, tako da je moral inštruktor pomagati. Ko smo se opremili, Miha in Suzana bosta šla ponovno v smer, za nami (op.u.), je sledilo drugo presenečenje. Mijo vpraša, kdo od naju bo prvi plezal v vodstvu? Boštjan brez pomisleka reče, da bo kar on šel prvi, potem pa jaz. Mijo se je strinjal in lahko smo začeli plezati. Ker se nisva videla je komunikacija med nama potekala z glasnim vpitjem. Ko sem priplezala do Boštjana in se v sidrišču drugega raztežaja zavarovala, sem si že mislila, zdaj pa bom jaz dobila priložnost za nadaljevanje. In tako je tudi bilo. Opremila sem se s trakovi, kompleti, metulji, pogledala skico smeri, razložila kako sem se odločila o poteku drugega raztežaja naše nenavrtane smeri in brez strahu začela plezati v vodstvu. Pod nadzorom Mija sem v smeri izdelovala vmesna varovanja z zankami okoli dreves in skal. Ko sem izdelala sidrišče in začela pobirati vrv, jo je bilo zelo težko vleči, ker je smer potekala res cik-cak in je bilo trenje veliko. V prvih dveh raztežajih je bilo precej zemlje in krušljive skale, tako da je bilo kar težko plezati. V tretjem raztežaju smo prišli do grebena, kjer se odpre čudoviti razgled nad Celjsko kotlino in tudi skala je bila boljša. V četrtem raztežaju se je smer do vrha nadaljevala po skalnem grebenu.

Na vrhu sva bila oba zadovoljna, da sva prvič izmenično v vodstvu uspešno preplezala alpinistično smer. Vendar pa še nismo končali, saj je sledila nova naloga, poiskati prehode za zabaven sestop nazaj v dolino. Hmmm, kar tu dol med drevesi cik-cak. In res je bilo tako, sestop iz vrha je bil po strmem poraščenem pobočju sem ter tja, kjer lahko kar hitro zaideš v situacijo, ko nadaljnji sestop zaradi prepadnih sten pod nogami ni več mogoč.

Na cilju smo v analizi povzeli vsak svoje občutke in prišli do zaključka, da je sedaj na začetku dobro imeti ob sebi nekoga, ki ima več "kilometrine", saj je iz skic pogosto težko razbrati podrobnosti o mestu vstopa in detajlih poteka neke smeri.

Irena Glušič
Foto: MK

Plezali smo 2x: Kozjek, Cik-cak V-/IV,III,II, 120 m