|
Pet dnevno raziskovanje otokov Veter po primorsko, toplo morje, orjaške meduze na izlivu reke Krke in številni otočki centralnega dela Dalmacije. Pet dni bivakiranj, raziskovanj in napenjanja mišic. Več kot 1000 km z avtom po prenapolnjeni AC in nekaj čez 80 km po morju, seveda z vesli v rokah in vsem tovorom na krovu - pod palubo. Aktivno preživet teden da je kaj. Medtem, ko je Tom Krašovec s spremljevalkama :) raziskoval nekoliko višje, otočke Kornatov, sva s Karmen odkrivala skrivnosti Šibenika z okolico. Burja naju ni odpihnila, gneči na plažah sva ušla, kače v vodi sva pustila pri miru, podgane so nama ponoči ukradle odprto mleko s tetrapakom vred, mrknil je telefon, pa kamera, sicer pa tam doli na srednjem Jadranu doživiš tudi marsikaj lepega. Mir, prijazni domačini in narava je tisto kar pritegne, še vedno... Dalmacija je zakon! Dan-1: Zaradi burje sva prvi dan preživela ob ogledu Šibenika, velike trdnjave nad njim, ter Nacionalnega parka Krka. Zanimivo, še kar lepo urejeno, v oči pa zbode to, da moraš poleg zelo drage vstopnice posebej plačevat še obiske WC-jev v parku. Raziščeva tudi nekaj lokacij za prvi bivak in se zvečer utaboriva tik ob obali nasproti Šibenika. Dan-2: Jadrija, O.Prvič, O.Tijat, O.Kamenica, O.Zmajan, O. Galebinjak, Uvala Zarazanj. Veter se je delno umiril zato se odločiva da odrineva na morje. Izbrano izhodišče nama je bilo všeč, zjutraj skoraj neobljudeno, lahko sva v miru pripravila opremo, zajtrkovala in se počasi spravila v kajake. Ker so pred šibeniško ožino številni otoki na kupu, sem že doma pripravil kopije tiskanih kart, saj bo navigacija lahko zanimiva če bo mrknil telefon na katerem teče Navionics-ova alpikacija za ta namen. Drugi dan sva veslala med nekaterimi najbližjimi otočki in se popoldan ustavila na zahodni obali otoka Zmajan. Dan-3: Uvala Zarazanj, O.Kraljak, O.Kaprije, Kaprije, O.Mali Borovjak, O.Veli Borovjak, O.Kakan, Hrid Mala Mare, Uvala Podprisliga, Tepli Bok, Ravni Bok, Trumbin Bok, Gumanac, ... Tretju dan se odpraviva naprej na zahod, obiščeva otok in kraj Kaprije, obplujeva večji otok Kakan ter nekatere manjše otočke in se do večera vrneva na Zmajan. Zvečer naju obiskuje neka večja in hitra živalca. Slišala sva jo, videla pa nikoli. Zjutraj pa presenečenje, iz kuhinje je neznano kam izginilo manjše mleko s tetrapakom vred, tudi v sosednjem grmovju ga ni bilo najti. Kako je na kak način je uspela zvleči tovor čez vse ograde, je še danes uganka. Dan-4: Uvala Zarazanj, O.Galebinjak, O.Sokol, O.Vela Sestrica, O.Mala Sestrica, O.Zlarin, Zlarin, Pličina Mali Rozenik, Bok, Lokvica. Vremenska napoved obeta spremebe v prihajajočih dneh, od celine sva kar oddaljena, zato se odločiva da izpustiva najbolj zahoden otok in se pričneva počasi vračat proti vzhodu. Nadaljujeva Mimo Velike in Male Sestrice ter pristaneva v Zlarinu kjer poskušava priti do kruha, po štirih dneh na neobljudenih otokih nama ga je zmanjkalo. Na koncu se izkaže, da je to bolj komplicirano in bi človek prej dobil vse kaj drugega kot kruh. Pekarno v kateri pravzaprav sploh ne pečejo kruha odpro šele po 17. uri, zato počakava. Trgovko najprej zanima kje sva bila zjutraj, ko je še imela kruh, potem pa le privleče na svetlo zadnjo sploščateno štruco kruha. Večer je in valovi so vse večji, tokrat namestiva krovnice in se odpraviva naprej okoli otoka. V enem mini zalivčku naju lastnik jahte povabi da noč preživiva v njegovi bližini, v opuščenem kampu. Ena od možnosti, ker pa še ni temno, veslava naprej. Raziskujeva obalo tega otoka in poskušava fotografirati mimo plavajoče rjave meduze, velikanke. Zvečer se vrneva proti opuščenemu kampu in prideva do vode iz pipe. Končno tuširanje in pranje perila. Kamp je bil ogromen, pravzaprav cel hrib, poraščen z borovci. Dan-5: Sledi povratek proti celini, ki jo od tu že vidiva. Ogled Šibenika z morja, ter povratek na izhodišče. Po zajtrku zaveslava proti obrambni trdnjavi in zaplujeva v ožino pred Šibenikom. Preden prideva iz nje še ogled večjega podzemnega bunkerja za ladje. Vse naokoli so stari, zapuščeni vojaški objekti. Ker je v ožini precenjšen promet v obe smeri, se drživa bližine obale. Ogledava si marino, pa tovorni del pristanišča, od daleč, nato še stari del Šibenika, seveda z morja. Popoldne je že, čas je za povratek na izhodišče, tja kjer sva štartala pred nekaj dnevi. Hitro, prehitro je minilo tole raziskovanje. Videla sva veliko, čeprav še zdaleč ne vsega, doživela marsikaj, tudi to kako je, ko ti mrknejo vsi električni pripomočki, vključno z navigacijo, zmanjka kruha, vode. Pa nič zato, saj gre tudi brez pripomočkov. Lepo je blo, kot vedno.
|
Skok na osnovno stran - - - - - Pošlji sporočilo
|