Spust po Muri, 26.07.2014

Preizkusna tura za Amazonko ...

Skisano vreme, napovedane nevihte, skratka nikakršno vreme za v hribe je bilo napovedano ta vikend. Zjutraj naloživa kajaka na streho jeklenega konjička in brž na AC, proti severu, zbornemu mestu naproti. Med vožnjo po prepolni Sloveniki padejo prve kaplje, no kar dobro naju zaliva. Niso se zmotili, uspešno pere oba turaša na strehi. Iz Maribora skupaj z gorniškimi prijatelji, iniciatorji današnje kajakaške ture nadaljujemo čez mejo. Po ozkih, a vzorno urejenih vaških cesticah kmalu pripeljemo dragocen tovor na štartno mesto, v bližino Črncev. Opremimo se, še ročni prenos preko zanimivega visečega mostu in, končno smo v vodi!

Sedaj je čisto vseeno ali bo deževalo, komu mar, mokri bomo v vsakem primeru. Vreme pa kot za nalašč izziva s pravimi poletnimi žarki. Iz varnega zavetja mini pristanišča na avstrijski strani obale zaveslamo v bolj živahen tok Mure, ki je tukaj že pošteno široka. Pomahamo še prijazni lastnici bistroja ob visečem mostu, ki nas skupaj s kolesarji opazuje z jeklenega mostu in spust se lahko prične. Vesla gladko režejo gladino rjavkasto motne Mure, tu in tam brzice zmotijo dokaj umirjen tok te okoli 480 km dolge reke, ki izvira v Visokih Turah na 1898 metrih n.v. in se razprostira skozi Avstrijo, Slovenijo in naprej na jug. Veslamo v enakomernem ritmu, počasi, GPS pa kaže hitrost okoli 11 km/h.

Za nami je Gornja Radgona, še malo pa smo v bližini Radenc kjer zapustimo obmejno območje, pravzaprav smo do tu veslali po meji med Avstrijo in Slovenijo. Monotonost enako oblikovane obale občasno popestri kakšen most, sicer pa smo sredi narave sami. Prijetno petje ptic in občasno šumenje vode na "brzicah" sta naša sopotnika. Da pretegnemo noge se za pol ure ustavimo ob znamenitem Babičevem mlinu, edinem? še delujočem. Ker pa je tok tukaj bolj živahen kot je sprva izgledalo, je bilo potrebno malo bolj napeti mišice za pristanek.

Vsega luštnega je enkrat konec, tako se tudi mi po treh urah in pol, 32 preveslanih kilometrih in petdeset višincih spusta znajdemo na Otoku Ljubezni pri Ižakovcih, cilju današnje preizkusne ture. Preizkusne za tiste, ki bodo že čez par dni odšli veslat na evropsko Amazonko. Med tem ko v senci čakamo na šoferko, si privoščimo pijačo. Še po avtomobile se odpravimo na štartno mesto in tura je zaključena. No ja, za naju z Izabel skoraj, kajti na poti domov naju je še nekaj časa pralo na polno, znašla sva se v pravem neurju, ki je to popoldne divljalo v vzhodni Sloveniji.

Bilo je super, za nami je ena prav lepo izkoriščena sobota!

MK
Foto: Tone in Mijo