|
Zelenica, Veliki Vrh 2060 m - 29./30. mar. 2014
|
Snežni vikend V soboto, 29. 3. se je dan, oziroma popoldan za veliko večino tečajnikov ŠAO začel vznemirljivo. Na parkirišču v Arji Vasi smo se vsi zbrali, da se skupaj odpravimo proti Zelenici, kjer bomo opravili prvo praktično učenje zimske tehnike. Po dobri uri vožnje smo prispeli na izhodišče, kjer smo si spakirali še zadnje potrebne stvari za vzpon do koče na Zelenici. Po polovici opravljene poti do koče smo si morali nadeti čelne svetilke, saj se je začelo temniti. V dobri uri smo preznojeni prispeli na cilj. Razdelili smo se v sobe, kjer smo se razpakirali, precej nasmejali dogodivščinam posameznikov in čakali na večerjo. Malo smo se podružili in počvekali in že smo bili pripravljeni za nove informacije, saj nas je Mijo že čakal v učilnici, da nas pripravi na vzpon, ki nas čaka zjutraj. V učilnici smo spoznavali osnove iz zimske tehnike. Pogledali smo si par vojaških gorniških filmčkov, ob katerih smo se malo nasmejali vojakom, ki so se nam zdeli nadvse posrečeni. Mijo nam je predaval o opremi, obnašanju, reševanju.. skratka pripravil nas je na različne možne scenarije, ki nas lahko doletijo v hribih pozimi. Teoretično smo bili pripravljeni na jutrišnji vzpon. Po končanem predavanju smo ob polnoči odšli vsak po svoje – nekateri na pijačo, nekateri vadit vozle, drugi spat ... Zjutraj smo se prebudili v najbolj idilično jutro, ki nas lahko pričaka v hribih. Sonček se je že bohotil izza gora in nas prebudil s svojimi žarki. Bili smo navdušeni, da se bomo v takem vremenu lahko odpravili na turo. Po zajtrku smo se zbrali pred Gorniškim učnim centrom, kjer nam je Alen razložil, kako si naj pravilno namestimo opremo in nam prvič povedal, da gremo na tisti "hrib", tam visoko, imenovan Begunjščica! ˝Woooow˝, je bila moja in verjetno reakcija večine. ˝Nooro, a tja gremo? Komi čakam!˝ Pravilno smo si namestili dereze, cepin in – gremo naši! Tempo je bil umirjen, prilagojen vsem. Šli smo po melišču, nato v eno izmed grap, malo po senci, malo po sončku, do vrha. Prej smo se dobro namazali s sončno kremo. Težav nismo imeli, saj so nas na vsakem koraku budno spremljale oči inštruktorjev – Tanja, Jure, Mijo, Alen, in nas popravili takoj, ko si naredil kaj narobe. Počutili smo se varno, čeprav smo bili visoko. Malo pred osvojenim vrhom smo na vzpetini naredili krajšo pavzo, kjer smo nekaj pojedli, malo popili, vzeli smo si čas za počitek. Čez par minut smo bili na cilju. Bili smo ponosni nase! Razgledali smo se okoli, malo spoznavali okoliške vrhove in se pripravili na sestop po naslednji grapi. Tudi sestop je potekal previdno in počasi ob spremstvu izkušenih. Ko smo prispeli na primeren prostor, smo se malo odpočili in pripravili na delavnice, ki so nas še čakale. Razdelili smo se v skupine in šli vsak k svoji delavnici. Najprej smo šli k Boštjanu, kjer smo vadili sondiranje. Z sondo smo iskali različne nastavljene predmete v snegu, da smo dobili občutek. Pri Tanji smo delali snežni prerez, s katerim smo se učili kako ugotoviti, kako plazovito je določeno območje. Naučili smo se tudi Norveške metode ugotavljanja plazovitosti. Pri Mijotu smo se učili iskati zasutega v snegu z uporabo plazovnih žoln, ki smo jih tudi spoznavali. Morali smo najti dva zasuta (žolni), ki sta bili premišljeno zakopani v sneg. Pri Juretu smo se učili odkopavati zasutega, naučili smo se tudi narediti t.i. "T" sidrišče v snegu. Po opravljenih delavnicah smo se prestavili na novo delovišče, kjer smo spoznavali različne primere padcev in se učili zaustavljanja s cepini. Za veliko tečajnikov je bila vaja zaustavljanja izredno zanimiva in poučna. Poskusili smo lahko večkrat, na različne predstavljene načine. Na koncu smo se vsi tečajniki z inštruktorji dobili pred kočo, kjer smo se na sončku okrepčali in se iskreno pogovorili o celi turi. Vsak je imel priložnost povedati svoje mnenje, misli in občutke, ki so bili pri večini pozitivni in vzpodbudni. Navsezadnje smo tukaj zato, da poskusimo kaj novega in da se s tem še veliko naučimo. Vsi tečajniki pa moramo pohvaliti inštruktorje, lokacijo in turo, saj je bila izjemna! Spakirali smo še svoje stvari, se pofotkali in odšli proti domu. Konec luštnega!
Plezali smo:
|
|
