KSA, Veliki Vrh 2110 m, 04.07.2015

Rana ura zlata ura

Vstati ob tretji uri zjutraj, z namenom plezati ter pobega pred vročino v dolini, res ni težko. Vendar pa včasih ni bilo tako. Gore so mi bile tuje, misel, da bi morala hoditi v strmino več ur, je bila zame nepredstavljiva oziroma nerazumljiva.

Ko je v moje življenje prišel Grega, so se mi odprla nova obzorja. Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje in prav imajo. Dandanes počnem stvari, katere mi nikoli niso »dišale« oziroma bile blizu. V njih sem odkrila smisel svojega obstoja, sprostitev telesa in duha ter pobeg pred stresnim in naglim življenjskim tempom. Mijo nam je tečajnikom večkrat pravil, da nas bo po šoli peljal v Kamniško Savinjske Alpe, tudi v Veliki Vrh, z namenom preplezati Modro sled. Kljub obilici dela doma, si je odtrgal čas ter naju peljal novi plezalni poslastici nasproti. Na zbirališču na Polzeli, se nam je pridružil še Vinko.

Naloga poiskati dostop do izbrane stene ter najti vstopno mesto je padla name in Grega. Po slabih dveh urah lahkotne hoje, smo prispeli do vstopa v smer. Plezanje do vrha smeri je, razen mojih v avtu pozabljenih plezalk ter nepovabljenega »soplezalca« gospe kače ali kačona, potekalo gladko. Želeli smo preplezati tri smeri, vendar nas je pregnal čas in čudni oblaki. Sledilo je plezanje navzdol po eni lažjih smeri, več spustov po vrvi, med njimi srečanje s celjsko navezo v vzponu (Mišo z ekipo) ter sestop. Po večtedenskih »luštih« je Grega, končno le prišel do odličnega kislega mleka, katerega se nista branila niti Mijo in Vinko.

Minila je še ena krasna plezalna izkušnja. Hvala Mijo za vso podano znanje v času šole in v prostem času ter mnogokrat več kot potrebno potrpljenje in dobre živce.

"Narava ni nikdar izdala srca, ki jo je ljubilo." William Wordsworth

Mateja ČAS

Plezali smo: KSA, Veliki Vrh na Dleskovški planoti

Modra sled V/IV-III, 200 m;
Grapa II-III, 100 m (navzdol, nenavezani);

Mijo, Vinko, Grega, Mateja