|
Hitre odločitve ... Današnji dan je bil sicer drugače zastavljen, ampak Emilovi želji po turni smuki se ni bilo moč upreti. Dovolj je bil en sam klic tik pred zdajci, in nov načrt je bil v trenutku skovan. V dobri uri sva že vijugala skozi bele ovinke široke gorske ceste. Prvi letošnji sneg je končno tudi v dolini. Veter, ki je zgoraj pihal prešnja dva dni se je nekako umiril, zato se z Emilom odločiva za bližnji tisočak. V resnici so bili v planu Višarji, a neodložljive popoldanske obveznosti so načrte uspešno preprečile. Pred odhodom še bežen pogled na spletne kamere. Vrh Rogle je zavit v meglo, najino turo pa sva si zamislila po obsežnih gozdovih v katerih se nepoznavalcu ne bo težko izgubiti. Za naju to nebi smela biti posebna ovira. Snega ni veliko, vrh je spihan, zato uvodne korake narediva ob tekaški progi, kateri kmalu uideva v neokrnjeno naravo. Tudi megla se je med tem razkadila. Sneg še ni preobražen in kljub mrazu, navzdol ni ne vem kako letelo. Spodaj prečiva Mašin žago, še prej pa preko preseljene brvi, ki je sedaj nekaj metrov višje od prejšnje lokacije, nato ponovno v gozd. Razen velikih sledi kopitarjev in kakšnega zajčka, nisva srečala nikogar. Tu in tam so večje izruvane smreke opozarjale na to, da tudi tukaj občasno divja neurje. Izmenjujeva se v vodstvu, sicer pa današnje utiranje sledi navkreber sploh ni zahtevno, snega je le za vzorec. Kmalu, pravzaprav po osmih kilometrih sva ob stolpu na vrhu, narediva daljši postanek, nato sledi še kratek spust do meteorološke postaje, kjer turo zaključiva. Pa naj še kdo reče, da hitre odločitve niso dobre :)
|
|