Kozjek 748 m - 10. oktober 2014

Novinka ...

Na četrtkov večer se na sestanku odseka zbere pestra druščina mlajših in nekaj starejših plezalcev. Beseda da besedo in na koncu, ko že odhajam domov povabim Staneta na prvo ponovitev dan prej splezane nove smeri v Kozjeku (Tone Golnar in Igor Golčman, 8.10.2014). Kljub delu doma, se Stane ni mogel upreti skušnjavi in tako se danes dopoldan že peljeva svežim dogodivščinam naproti.

Vstop najdeva takoj, nekaj trenutkov kasneje že stikam za oprimki, ki jih mojim polomljenim prstom primernih tu skoraj ni. Deset metrov uvodne pokončne plate (V), majave skale in za odtenek zložnejše nadaljevanje (IV+) v ne prav kompaktnem svetu poskrbijo za polno koncentracijo, ki pa ne popusti niti na odrešilnem in s soncem obsijanem grebenu, ko se smer nadaljuje deloma po sledeh 2.r. Marandkante. Nevede združim - potegnem prva dva raztežaja v eni rundi in ko proti koncu štrika že vlečem kot prava natovorjena mula, se znajdem v ozki prepišni škrbinici pod bulastim skokom (IV). Nič drugega ne preostane, kot da naberem tistih nekaj zadnjih metrov vrvi in postavim na preizkus srečo ter kvaliteto gume plezalnikov. Na vrhu me skoraj po nosu udari zabiti klin, a kaj ko ga od spodaj ne vidiš, niti ne prideš do njega. Kar naj bo, sedaj ko sem že čez itak ni koristi od njega.

Uredim sidrišče in počakam na Staneta. Vmes imava še pravo seanso z metuljem, ki je nekoliko nižje delal družbo leseni kajli in se nikakor ni strinjal s tem, da bi zapustil svojo ozko poko. Opravim spust do Staneta in po dolgotrajnem boju, ko je zagledal ostro clip žagico vendarle zmaga razum - pametnejši popusti in metulj lepo roma za pas. Nadaljujeva še slab raztežaj po Marandkanti, nato po desnem razu izvorne smeri do moje variante 2.r. Cik-cak in naprej navzgor do vrha smeri. Na sidrišču predzadnjega raztežaja naju pričaka velik in dobro rejen gad, a ko zasluti, da bom posegel po fotoaparatu, jo urno ucvre v najbližjo poko pod prvo skalo še preden sem uspel pritisniti na sprožilec. Dokaj hitro, še en zložnejši raztežaj in sva na vrhu, stiski rok, nato pa poplezava dol po že znanem brezpotju.

Zanimiva smer, dokaj plezalna in zahtevna, nekoliko drugačna, izstopa iz konteksta zahtevnosti in nevarnosti predhodnih dveh novih smeri.
Previdnost tu ne bo odveč! pa predvsem po pameti.

MK

Kozjek, Levi bok Marandkante V/IV 160 m;
Prva ponovitev: Mijo Kovačevič in Stane Barber; ŠAO