Izpiti Alpinistične šole 2012/13, 26.04.2013

Izpiti generacija 2012/2013

Doma imamo lične diplome, v glavi pa poizpitno praznino, ki nas spominja na neke pretekle čase...

Petkove večere bo treba zapolniti z drugimi aktivnostmi, kar v tem letnem času ne bo pretežko. Tečajniki iz prejšnjih generacij pa so nam pripovedovali, kako jim ta petkova druženja pozimi kar nekako manjkajo...

Najbolj hecno je bilo zadnji petek pred izpitom, ko smo se - vsi zagreti, da bi še zadnjič skupaj ponovili najtežji izpitni manever - zbrali v Rdeči dvorani, Alen pa je le odmahnil z roko rekoč, da smo ga prisotni že dovolj vadili in naj si raje privoščimo malo rekreacije. Mi pa smo kar stali tam in se gledali, par mesecev nazaj bi se z veseljem vsi hkrati zapodili pod lažje smeri...

Izpitno popoldne je bilo lepo in toplo, pomlad na višku. Ne vem, koliko tega smo uspeli opaziti. Nam bo šlo? Kaj pa tisti vozel? Tega pa menda ja ne bo na izpitu! Hej, ali je bil Stanič ali Tuma tisti, ki je... Snežna luknja, čakaj, čakaj, nekje sem prebrala, da... Ali naj obujem gojzarje ali plezalnike? Že sedaj sem tako žejen, do Pavlija na vrhu stene pa je še daleč... Žeja, ali je to subjektivna ali objektivna nevarnost? Hudiča, pa ravno najdaljšo vrv sem dobil... Uf, prehitro sem se izpel, še dobro, da Mijo ni ničesar opazil... Pazi, matice nisi privila... Ali moram držati roko nižje ali ne? Dobro, da Alenu tehtnica ne pokaže veliko, če ne, bi me gotovo dvignilo v zrak... Ali čelada ščiti tudi pred klopi? Daj, bom jaz, da ne boš imel popravnega izpita zaradi slabo zvite vrvi...

V tovariškem duhu smo se še pred mrakom prebili skozi vse preizkušnje, tako da lučk nismo potrebovali, čeprav smo jih imeli tokrat vsi s seboj. Naša skupinica je sicer precej heterogena, važno pa je, da je vezivo pravo... Oprema je bila hitro pospravljena, roj utrujenih pikapolonic pa se je ponovno zbral v Kajuhu, kjer smo ob sladkih princeskah in hladnem pivu čakali na milostno sodbo...

Špela Hrastnik