Domzalo, mestno sredisce
Domzale lezijo na 301m nadmorske visine. In imajo po podatkih iz leta 1995 11023 prebivalcev. So eno od mlajsih slovenskih mest. Lezijo od reki Kamniski Bistrici, vzhodno od njenega sotocja z recico Raco, pod gricem Sumberkom (okoli 350m). Od tod proti jugu do izliva v Savo tece Kamniska Bistrica po vzhodnem robu Kamniskobistriske ravnine, ki se tu siroko odpira proti vzhodu, kjer se nato dalec v notranjosti Posavskega hribovja zajedata dve prometno pomembni dolini: Crni graben in Moravska dolina. Do tja sega vpliv iz Domzal, ki so upravno, gospodarsko in oskrbovalno sredisce. Poleg omenjenih dolin sodi k domzaljskemu gravitacijskemu obmocju se juzni del kamniskobistriske ravni. Na vsem ozemlju danasnje domzalske obcine je poleg vpliva Domzal mocno cutiti tudi privlacnost Ljubljane in nekaterih manjsih gospodarskih sredisc Mengsa, Vira in Radomelj, ter sosednjega Kamnika, katerega vplivno obmocje sta severni del Kamniskobistriske ravni in Tuhinjska dolina. Njun vpliv se na celotnem vplivnem obmocju obeh glavnih ravninskih sredisc prepleta. Po velikosti spadajo Domzale med petnajst najvecjih slovenskih mest. Prvic se omenjajo med letoma 1200 in 1230, ko je samostan v Sticni dobil tu dve kmetiji. Leta 1260 se omenjajo pod imenom Nesrecna vas (Unseildendorf), leta 1940 prvic kot Domzale (Duemsel), leta 1505 kot Dimsalicz, leta 1557 kot Dombschall, leta 1558 pa kot Damschale. Posebno naglo so se sirile po 2. svetovni vojni. Trg so postavili sele leta 1925; pred tem so bile tu stiri samostojne vasi. Od severa proti jugu so si vzdolz Kamniske Bistrice sledile Zgornje Domzale, Spodnje Domzale in Studa, ob stari cesti proti Trzinu in Ljubljani na zahodu pa je bil Stob. Najmocnejsa spodbuda za rast Domzal je bilrazcvet slamnikarske industrije, ki se je zacela razvijati v drugi polovici 19. stoletja. Enako pomembna je bila zgrajena zelezniska proga Ljubljana-Domzale-Kamnik, zgrajena leta 1891. Zal ni bila nikoli podaljsana do Celja, kar bi nedvomno se dodatno povecalo prometni in s tem tudi gospodarski pomen Domzal. Zelo pomemben je v prometnem pogledu polozaj Domzal v mednarodni cestni povezavi med Padsko nizino, ter delom srednje in vzhodne evrope. Vse od 18. stoletja se je krepila cestna povezava med Dunajem in Trstom. Pri Domzalah je bila na mostu cez Kamnisko Bistrico mitnica. Z zgraditvijo juzne zeleznice je zacelo tovornistvo na tej prometnici propadati, vendar se je z uveljavljanjem motorizacije in z njenim nezadrznim prodorom pomen ceste iz Ljubljane mimo Domzal in naprej skozi Crni Graben spet povecal. Zaradi najnovejsih politicnih in gospodarskih sprememb v Evropi je ta prometna smer ne le najpomembnejsa za naso mlado drzavo, ampak tudi najpomembnejsa evropska povezava, ki vodi prek Slovenije. Poleg prometa in industrije je bila pomembna razvojna spodbuda po 2. svetovni vojni se upravna reforma z oblikovanjem velikih obcin. Domzale so dobile nove upravne funkcije. V obcinskem srediscu se je oblikovala tudi gospodarska politika za celotno obcino, to pa je mocno vplivalo na naglo rast mesta. Domzale so sicer industrijsko sredisce s tekstilno, usnjarsko, kemicno in strojno industrijo, vendar imajo tudi znotraj obcine mocno konkurenco v nekaterih bliznjih naseljih, kjer se je industrija zacela razvijati predvsem med svetovnima vojnama. Nedvomno so Domzale pomembno upravno, izobrazevalno, sportno, kulturno in oskrbovalno sredisce. Zaradi te vloge in deloma zaradi blzine Ljubljane so bile zanimive tudi za ustanavljanje stevilnih novih zasebnih podjetij, ki temeljijo predvsem na znanju ter sposobnosti ustanoviteljev in manj na velikih vlaganjih kapitala. Domzale so se v zadnjih stirih desetletjih mocno uveljavile tudi kot obrtnisko mesto, kar se bolj velja za obcino v celoti. Pomanjkanje prave mestne preteklosti je opazno v zunanjem videzu naselja. Starega mestnega jedra ni. Od pescice vecjih trskih his so se ohranile le redke. Mestno sredisce v celoti zaznamuje sodobna arhitektura, ki se ne sklada najbolj posreceno z obmestnim okoljem. Na mestnem obrobju je se prepoznavna prvotna vaska zasnova s posameznimi ohranjenimi kmetijami, in to le nekaj minut hoje od najozjega sredisca mesta. Na jugozahodnem obrobju je ob pokopaliscu zupnijska cerkev device Marije Vnebovzete, juzno od nje pa je radijski oddajnik. V juznem delu mesta, je zraslo nase osrednje tenisko sredisce. V Domzalah sta se rodila kipar Peter Loboda (1894-1952) in elektrotehnik Venceslav Kozelj (1901-1968).