Končno smo se odpravili proti morju. Nestanovitno vreme je botrovalo številnim odpovedim navez,
tabora se je udeležila samo manjšina vztrajnejših. Vendar le ni bilo tako slabo. V petek sva s
Stanetom v odličnih razmerah plezala dolgo Kanjonsko, ter krepko krajši Krele. Ob koncu dneva
je prišlo do popolnega preobrata in v ključnem raztežaju se je z neba, seveda tudi preko skal,
pripeljala zajetna pošiljka H2O. Smer se je spremenila v skoraj nepremagljivo drsalnico. Tudi z
brezplačnin bučnim "fotografiranjem" tik nad glavama niso skoparili. Povsem premočena, pa vendar
zadovoljna z uspešno opravljeno domačo nalogo sva med nalivom sestopila z vrha in v taboru, na
varnem med sušenjem opreme pričakovala preostale naveze.
V soboto zjutraj smo se končno našli. Prišli sta samo dve navezi. Čez dan je bilo večinoma lepo
vreme z izjemo enega kratkotrajnega tuša. Ta dan smo splezali nekaj šolskih smeri. V soboto zvečer
pa kot je v navadi na sprehod ob obalo, pogledat če je morje še slano, ter na skupno druženje in
ribe k Dinku.
Načrti za nedeljsko plezanje so bili pripravljeni, vremenska napoved pa uganka. Nočno deževje je
zjutraj naredilo polurno pavzo in prelepo dvojno mavrico. Žal vreme ni zdržalo dolgo. Čakali smo in
čakali ter upali, da si naliv in sivi oblaki premislijo saj bi novopečena pripravnika lahko prišla
še do dveh smeri. Na koncu ni preostalo drugega kot sprejeti odločitev za povratek domov. Kljub
skisanemu vremenu smo opravili osem tako ali drugače zabavnih, pa tudi poučnih vzponov.
Fotk je bolj malo. Tokrat je bila na na preizkusu video kamera. V HD formatu je posnela zanimivejše
podrobnosti petkovega raztegovanja. Meterska črna lepotica (kača) med plezanjem ni bila zainteresirana
za snemanje in je kot bi slutila, pravočasno pobegnila v razpoko. Občasno, za poizkus je kamera naredila
par fotk, katere se seveda ne morejo kosati s fotografijami iz dva in pol kilogramske namenske SLR
"zverine", sicer zveste sopotnice v plezalnih smereh.
