Nepravilen ukaz ! YU3FK > Mail to: VSEM De: YT3MV 30.12.89 21:51 LOC 21610 Bytes UGLASEVANJE 23CM POSTAJ *** Bulletin-ID: 30C901YU3FK *** S VSEM @YU3 UGLASEVANJE 23cm POSTAJ UGLASEVANJE in PREIZKUS 23cm 38400bps Manchester/WBFM postaj ============================================================ Matjaz Vidmar, YT3MV 29/12/1989 1. Uvod ------- Leto 1989 se bliza koncu, za nase packet-radio omrezje pa je pomenilo velik korak naprej: zgrajena je mreza vozlisc, povezanih z mikrovalovnimi linki na 23cm. Omrezje deluje s hitrostjo 38400bps in je trenutno najzmogljivejse delujoce operativno, ne eksperimentalno, radioamatersko omrezje na svetu. Uvajanje nove tehnike zahteva mnoge napore od vseh udelezencev: oziveti smo morali pozabljeno umetnost konstruktorstva in hkrati osvojiti novo tehniko. Poskusom je moralo takoj slediti operativno omrezje, da bi upravicili napore in stroske. Vsak od nas se je pri tem tudi kaj novega naucil. Omrezje danes sicer deluje, a ne najbolje. Razlogov je dosti: zahtevnost naloge, pomanjkljiva dokumentacija, naglica itd. Vecino tezav nam povzrocajo nepreizkusene in nepravilno uglasene radijske postaje in nezanesljivi TNCji. V tem biltenu bom opisal, kako je treba postajo pravilno uglasiti in jo potem preizkusiti s TNCjem vred. Samo postaja, ki je prestala vse zahtevane preizkuse, sme na planinski vrh! Ta bilten je namenjen vsem graditeljem in vzdrzevalcem omrezja in vsebuje kratek opis pravilne gradnje, uglasevanja in preizkusanja postaje in TNCja. Vsem graditeljem in vzdrzevalcem tudi priporocam, da si preskrbijo en izvod skripte, ki sem jo pripravil za seminar o 23cm in 13cm amaterskih podrocjih, in na katero se v nadaljnem tekstu veckrat sklicujem. 2. Merilni pripomocki --------------------- Za uglasevanje in preizkus postaj priporocam naslednje merilne pripomocke. Vsi sicer niso nujno potrebni in nekateri lahko nadomestijo druge, toda pozor! Za delovanje visokofrekvencnega ojacevalnika je nujen pogoj, da so enosmerni pogoji (napetosti, tokovi) pravilni. Navadnega enosmernega voltmetra zato ne moremo nadomestiti niti z najdrazjim spektralnim analizatorjem! (A) Univerzalni instrument (enosmerna napetost, tok, upornost). Vsaj 5000 ohmov po voltu. Katerikoli ANALOGNI instrument (UNIMER itd) je zadosti dober. Odsvetujem uporabo digitalnih instrumentov: uglasevanje je z njimi zelo zamudno zaradi tezkega odcitavanja, njihovo obnasanje v mocnem VF polju oddajnika pa ni definirano. Univerzalnemu instrumentu pripravimo dodatno tipalko, ki ima cisto pri konici vgrajen upor 2.2kohm. Ta upor nam sluzi kot VF dusilka, ko merimo enosmerne napetosti v visokofrekvencnem vezju. (B) Grid-dip meter in Lecherov vod. Grid-dip meter rabimo predvsem pri izdelavi tuljav in grobem uglasevanju nihajnih krogov. Na mikrovalovnih frekvencah je ustrezna naprava Lecherov vod. Ta enostavni, a zelo natancni merilni pripomocek je opisan v omenjeni skripti. (C) Sumni generator. Rabimo ga kot izvor signala za uglasevanje sprejemnika. Zelo enostana konstrukcija, z eno samo zener diodo, je opisana v omenjeni skripti. (D) VF merilnik moci. Rabimo ga za uglasevanje oddajnika. Za nase potrebe zadosca sonda s 50ohmskim zakljucitvenim uporom in diodo, ki jo prikljucimo na univerzalni instrument. Upor mora biti zadosti dober za 1.3GHz. (E) Digitalni frekvencmeter. Za kontrolo mnozilnih stopenj in tocno nastavitev oscilatorjev. Obmocje do 1.3GHz (standardno). Frekvencmeter potrebuje za meritve ustrezno sondo. Najbolje se obnese induktivna zankica premera okoli 1cm (en sam ovoj), na koncu koaksialnega kabla ustrezne dolzine. Zankico potem priblizamo nihajnemu krogu, kjer hocemo meriti frekvenco. Ker lahko vhodna impedanca frekvencmetra precej odstopa od 50ohm, je priporocljivo vstaviti med zankico in frekvencmeter koaksialni slabilec 3 ali 6dB. Na ta nacin se izognemo rezonancam kabla. Frekvencmeter mora biti kalibriran, ker se na 1.2GHz ze minimalno procentualno odstopanje od tocne frekvence dosti pozna. (F) Osciloskop. Potrebujemo ga za nastavitev deviacije oddajnika in za kontrolo delovanja digitalnih vezij. Katerikoli osciloskop za servisiranje TV sprejemnikov (10MHz) je zadosti dober. Za osciloskop ne rabimo posebne sonde. (G) Spektralni analizator. Za kontrolo mnozilnih stopenj in celotnega VF dela. Obmocje do 1500MHz (standardno). Spektralni analizator je zelo koristen, predvsem skrajsa cas uglasevanja, ni pa nujno potreben in tudi ne more nadomestiti dosti enostavnejsih instrumentov, kot so grid-dip meter, Lecherov vod, VF merilnik moci ali digitalni frekvencmeter. Spektralni analizator se najbolje obnese z enako sondo kot frekvencmeter. (H) Signal generator. Je koristen za uglasevanje in preizkus sprejemnika, ni pa nujno potreben. Tudi z dosti enostavnejsim sumnim generatorjem se da sprejemnik enako dobro uglasiti. (I) Laboratorijski usmernik. Stabiliziran, z nastavljivo izhodno napetostjo, voltmetrom in ampermetrom nam znatno olajsa delo. Postajo je treba, zaradi zahteve po zanesljivem delovanju, preizkusiti na razlicnih napajalnih napetostih. (J) Pripomocki: konektorski prehodi, kabli, atenuatorji itd. 3. Gradnja postaje ------------------ Postaja mora biti vgrajena v kovinsko skatlo, v kateri je zadosti prostora, da je od roba ene ploscice do roba druge ploscice vsaj 1cm praznega prostora, boljse vec... Ce sta tudi modem in TNC vgrajena v isto skatlo, potem morata biti locena od VF dela postaje s kovinsko steno, da ni medsebojnih motenj. Pred zacetkom gradnje priporocam kontrolo vgrajenih polprevodnikov. Izmeriti je treba vse tranzistorje. Bipolarni tranzistorji, ki imajo pri majhnih kolektorskih tokovih (1mA) tokovno ojacenje pod 30 so defektni in bojo pri normalnem delovanju postaje crknili v naslednjem mesecu delovanja. MOSFET je treba preizkusiti, da nima slucajno gate elektrod v kratkem stiku s sourcejem: ohmmeter mora pokazati neskoncno upornost. Izhodni tranzistor oddajnika BFQ68 ima vijak z ameriskim navojem UNC 8-32: ob nakupu tranzistorja zahtevajte ustrezno matico, ker bi nasa matica M4 samo unicila navoj in tranzistor. Visokofrekvencne diode so obicajno zaradi majhnih dimenzij brez oznak in jih je lahko pomesati. Nekateri prekupcevalci so nam ze veckrat zato poskusali podtakniti dosti cenejse varikap diode namesto drazjih PIN diod. Nekateri graditelji so si nakopali kopico tezav, ko so 2N2369 hoteli zamenjati z neustreznimi tranzistorji, ces da se 2N2369 ne dobi. 2N2369 je zelo znan tranzistor in ga proizvaja vecina tovarn polprevodnikov. Pri nas ga izdeluje Ei-Nis in ga lahko kupite tudi v prodajalni Ei-Nis v Ljubljani na Igriski ulici po prav smesni ceni. Ustrezni ekvivalenti so preklopni tranzistorji, ki imajo Ft od 500 do 700MHz. Najbolj razsirjene so plasticne verzije MPS2369 in PN2369, pa evropski BSX26 ali BSX39, oziroma tranzistorji s plosc nekdnjih racunalnikov 1W8723, 1W8907 in podobni. Neustrezne zamenjave pa so tranzistorji iz BF... serije! Tiskana vezja zahtevajo kvalitetno spajkanje, posebno mikrovalovni del. Pri ozicenju velja pravilo: cim manj zic, tem bolje. Zato je treba pri razporejanju ploscic malo razmisljati, kako bojo tekle povezave. Posebno pozornost zasluzijo VF koaksialni kabli in nacin spajanja zile in oklopa. Ustrezna slika je v seminarski skripti. Nepravilno spojene mase so najbolj pogost vzrok premajhne moci oddajnika, tezav v sprejemniku, divjih nihanj in nezanesljivega delovanja nasploh. Dolzine nekaterih kablov so obcutljive: najbolj obcutljive so dolzine kablov, ki vodijo signal na vhod mnozilnih stopenj. Ti kabli morajo biti enaki kot v prototipu, oziroma je treba ustrezno dolzino dolociti s poskusom. V nadaljnem smatram, da vsi graditelji in vzdrzevalci razpolagajo z najnovejso verzijo nacrtov (datumi 4/9/89 in 5/9/89) za RTX, TNC in modem. Ta verzija nacrtov vsebuje vse popravke, spremembe in izboljsave. V tej verziji RTXa se vecji del sprejemnika napaja stalno, pri prehodu na oddajo se izkljucita samo prvi dve ojacevalni stopnji na 1.2GHz. To omogoca zelo majhno zakasnitev pri preklopu oddaja>>>sprejem. Oddajnik je pri sprejemu popolnoma izkljucen, tudi oscilator je izkljucen. Oddajni oscilator se razmeroma hitro vniha in dopusca TXDELAY pod 5ms (parameter TXD pod 0.5). Ker sprejemnik deluje stalno, nam omogoca kontrolo modulacije lastnega oddajnika. Zal modem ne zmore duplexa in zato auto-loop-back ne gre. Omenjeni nacrti vkljucujejo TNC in modem. Zaradi tezav z obstojecimi kopijami TNC2 na trziscu sem razvil svoj TNC2, ki ima naslednje izboljsave: (A) zanesljiv RESET ob vklopu/izklopu in zascita vsebine RAMa (B) popravljen adresni dekoder za delovanje pri 9.8MHz taktu (C) state-machine sinhronizacija omogoca sprejem sibkih signalov v sumu (D) vgrajen zanesljiv DCD omogoca minimalni TXD (E) nov, izboljsan in enostavnejsi Manchester modem (brez EPROMa) TNC2 in modemi te vrste se uporabljajo na vozliscih 4N3K-12, 4N3N-12 in YT3MV-12, kjer so se izkazali za zelo zanesljive. Razdelil sem tudi vec kopij filmov za tiskana vezja, tako da bi morale biti ploscice ze na razpolago. 4. Grobo uglasevanje sprejemnika -------------------------------- Uglasevanje sprejemnika se zacne s kristalnim oscilatorjem na 27MHz. Ta ima dve spremenljivi tuljavi za nastavitve. Tuljava v seriji s kristalom sluzi samo za fino nastavitev frekvence kristala. Tuljava v emitorju 2N2369 pa preprecuje nihanje kristala na osnovni frekvenci, okoli 9MHz. V dolocenih mejah se da s to tuljavo tudi nastaviti kolicino signala, ki krmili verigo mnozilnih stopenj. Nihajni krog v kolektorju 2N2369 naj bi bil uglasen na 54MHz, dip lahko opazujemo kot spremembo porabe MOSFETa v mesalni stopnji 65MHz>>>10.7MHz. Pozor! Uglasevanje tega nihanega kroga ima vpliv na mnozilec *5 z BFR91 in obratno! Na izhodu mnozilca *5 so potrebni trije nihajni krogi, uglaseni na 135MHz. Pravilno uglasevanje vseh mnozilnih stopenj je osnovni pogoj za zanesljivo delovanje sprejemnika in oddajnika. Stopnje uglasujemo vedno tako, da dobimo na izhodu maksimalni signal na zeljeni frekvenci. Takoj za tem pa je obvezno prekontrolirati nivo signala. Prenizek nivo signala seveda onemogoca delovanje naslednje mnozilne stopnje. Se dosti bolj zahrbtne tezave pa nam povzroci previsok nivo signala. Premocen signal lahko poskoduje naslednji polprevodnik (tranzistor) v vezju. To pa se ne zgodi takoj, ampak postopoma. Crkavanje tranzistorja v taki stopnji lahko traja zelo dolgo, tudi teden ali mesec dni! Kako izmerimo, ce so nivoji pravilni? Tranzistorske mnozilne in mesalne stopnje zahtevajo, da je nivo krmilnega signala dovolj velik, da deluje polprevodnik v nelinearnem rezimu. O delovanju take stopnje nam najvec pove enosmerna napetost na bazi tranzistorja (v vezju z ozemljenim emiterjem). Napetost na bazi je okoli 0.7V brez signala ali pa v linearnem nacinu delovanja. V nelinearnem rezimu MORA dioda BE usmerjati visokofrekvencni signal: to je osnovni pogoj, da pride do mnozenja ali pa mesanja frekvenc. V prisotnosti VF krmiljenja se zato napetost na bazi tranzistorja znizuje, tudi do nic in baza lahko postane celo negativna proti emitorju. Pri uglasevanju mnozilne stopnje zato poiscemo grobo rezonanco s pomocjo grid-dip metra, frekvencmetra ali spektralnega analizatorja. Fino uglasevanje pa NUJNO zahteva merjenje napetosti na bazah tranzistorjev, saj nam samo napetost na bazi lahko da vpogled v delovanje same stopnje. Za merjenje enosmerne napetosti na bazi rabimo ustrezno sondo, ki vsebuje VF dusilko ali pa se bolje upor, da ne motimo delovanja vezja s kapacitivnostjo zice sonde. Sonda je potem prikljucena na navaden voltmeter z obmocjem od -2V do +1V. Za pravilno delovanje vecine mnozilnih stopenj potrebujemo na bazi napetost med 0 in -1V, odvisno od stopnje. Mesalne stopnje potrebujejo manjse krmiljenje, napetost na bazi naj bo med 0.4V in 0.1V. Pri prevelikem nivoju signala (vec kot -2V za VF tranzistorje 2N2369 in vec kot -1V za mikrovalovne tranzistorje BFR91) pride do preboja spoja BE v tranzistorju. Vzporedno z BE spojem zacne "rasti" se schottky spoj, ki pa ima dosti nizjo napetost praga: okoli 0.3V namesto 0.7V. Enosmerno tokovno ojacenje tranzistorja pocasi pada proti nic. Tak tranzistor v vezju takoj prepoznamo po tem, da tudi brez krmiljenja napetost na bazi ni visja od 0.3 do 0.4V, kolektor pa ne vlece skoraj nic toka. Pozor! Tranzistor na ta nacin skoraj nikoli ne crkne v trenutku, ampak postopoma. Ojacenje se POCASI manjsa, z njim pa izhodni signal prizadete stopnje. Spremembe se da zaznati sele po nekaj urah neprekinjenega delovanja in tranzistor lahko povsem crkne sele po mesecu dni! V sprejemniku so vse tri mnozilne stopnje tako dimenzionirane, da je enosmerna napetost na bazi tranzistorja okoli 0V v mejah +/-0.2V. Napetost na bazi mesalnega tranzistorja pa naj bo okoli 0.3V (v mejah +/-0.2V) za zanesljivo delovanje te stopnje. Ko nam mnozilne stopnje zanesljivo delujejo, se lahko lotimo uglasevanja nihajnih krogov in rezonatorjev v signalni poti. Rezonatorji na 1.28GHz so ze zelo dobro uglaseni taki kot so, zato zacnemo uglasevati na 10.7MHz. Na 1.2GHz vhod sprejemnika prikljucimo sumni generator z zener diodo, na S-meter izhod vezja 3089 pa obcutljiv voltmeter s cimvecjo skalo ter obmocjem 0 do 5V ali manj. Nihajne kroge na 10.7MHz in 65MHz preprosto uglasimo na najvecji odklon voltmetra. Ob pravilno navitih tuljavah je skoraj nemogoce zadeti zrcalno frekvenco na okoli 43MHz, na 10.7MHz pa doloca frekvenco keramicni filter. Nihajni krog diskriminatorja uglasimo tako, da dobimo na neobremenjenem izhodu okoli 5.5V oziroma sredino S-krivulje. Nazadnje uglasimo se vseh pet rezonatorjev na 1.28GHz na maksimalni signal. Postopek uglasevanja rezonatorjev je prikazan v omenjeni skripti za seminar o 23 in 13cm podrocjih. Sedaj izkljucimo sumni generator, vhod sprejemnika pa zakljucimo na 50ohm breme ali anteno. Na izhodu za S-meter moramo dobiti 1.5V (+/-0.3V) ce dela vse normalno. Ce se s prstom dotaknemo rezonatorjev med prvo (BFQ69) in drugo (BFR91) VF stopnjo, mora napetost za S-meter upasti za 0.1 do 0.2V. To nam tudi pove, da je obcutljivost sprejemnika v redu. 5. Uglasevanje oddajnika ------------------------ Uglasevanje zacnemo s kontrolo oscilatorja na 10MHz. Tuljava zaporedno s kristalom tudi tu sluzi za tocno nastavitev frekvence. Ker pa dela kristal na svoji osnovni rezonancni frekvenci, je obmocje nastavljanja znatno sirse kot pa pri overtonskem oscilatorju v sprejemniku. Veriga mnozilnih stopenj, ki sledijo oscilatorju, zahteva prav tako pazljivo uglasevanje in kontrolo kot pri sprejemniku. Pri normalnem delovanju dobimo na bazah tranzistorjev 2N2369 v mnozilnih stopnjah od -1V do -1.5V. Znatna odstopanja od teh vrednosti so zelo sumljiva. Na bazi tranzistorja BFR91 (320/640MHz) dobimo potem med 0V in -1V. Ce je signal se mocnejsi, bo unicil tranzistor BFR91. V tem slucaju je treba znizati napajalno napetost predhodni stopnji (povecati 100ohm upor v napajanju). Na izhodu modula bi morali dobiti 5 do 10mW VF moci na 640MHz. Dolzina kabla med prvo in drugo ploscico oddajnika mora biti taka, da se trimer na drugi ploscici da lepo uglasiti na sredini podrocja. Na izhod oddajnika prikljucimo sondo za merjenje moci in vse rezonatorje in trimerje nastavljamo na maksimalno izhodno moc. Vsi stirje rezonatorji pred in za ojacevalno stopnjo z BFR91 so malo prekratki: pri uglasevanju jih bo treba podaljsati za priblizno 2mm. Tudi rezonator med dvema BFR96 se obicajno izkaze prekratek, le da ima dosti manjsi Q-faktor in je zato njegovo uglasevanje bolj grobo. Drugi BFR96 je dobro, da je tipa BFR96S, sicer pa izhodna moc precej zavisi od toleranc obeh BFR96. Uglasevanje izhodne stopnje zahteva previdnost, saj so nekateri elementi prispajkani naravnost na krilca BFQ68, kratek stik pa vodi do takojsnjega unicenja dragega izhodnega tranzistorja. Glede na tolerance BFQ68 se da na izhodu dobiti od 1.5 do 2.5W pri 12.6V napajanju. Izhodna moc se ne sme skokovito spreminjati ob majhnih spremembah napajalne napetosti (+/-1V): skokovite spremembe pomenijo napacno uglasevanje oziroma samooscilacije ene ali vec stopenj, kar lahko na spektralnem analizatorju takoj vidimo. Pravilno uglasen oddajnik mora dajati uporabno izhodno moc v obmocju +/-2V od nazivne napajalne napetosti. Deviacijo oddajnika nastavimo s trimerjem v modemu. 6. Kontrola TNCja in nastavitev modema -------------------------------------- Delovanje TNCja s taktno frekvenco 9.8MHz zahteva izbiro vseh kriticnih komponent, zato naj bojo vsi veliki chipi (28 in 40tac) na profesionalnih podnozjih. TNC najprej preizkusimo sam, brez modema. V EPROM zapecemo nek standardni softver, na primer N2WX TNC2 1.1.6.. Hitrosti nastavimo 9600bps na RS-232 in 38400bps na RF portu. Za preizkus povezemo na RF portu RXD s TXD in vhod za DCD s PTT. S pomocjo ASCII terminala ozivimo TNCjski softver in poskusimo autoconnect: C NOCALL... Ce vse skupoaj ze od zacetka noce delati, je temu kriv prepocasen EPROM. Ce se zacnejo stvari mesati cez par minut, pa bo treba zamenjati kuhalnik Z80HCPU. Ce izgleda vse v redu, le connecta ni moc dobiti, pa je sumljiv Z80BSIO. Ta stonoga je tudi kriva, ce par minut po vklopu ne dobite vec zveze. Ce se vam zdi, da TNC dela v redu, ga pustite vkljucenega nekaj ur, po moznosti na toplem kraju. Vsa integrirana vezja so namrec neznansko obcutljiva na toploto. Po koncanem mrcvarjenju se enkrat preizkusite, ce vse dela. Ce TNC dela v redu, ga lahko povezete z modemom, modem pa s postajo. DCD vhod povezete na DCD izhod na konektorju TNCja. LED dioda bi zdaj morala preklopiti nekje v srednjem polozaju trimerja 10kohm, ce je na vhodu modema samo sum s sprejemnika. Trimer za nivo prozenja DCD nastavimo tako, da je na drsniku priblizno 1.2V, LED dioda pa mora biti ugasnjena brez signala na sprejemu. Postajo spravimo nasilno na oddajo tako, da PTT linijo kratkostaknemo na maso. Za nastavitev deviacije moramo kratkostakniti PTT linijo pred in za modemom hkrati, sicer watchdog ze cez nekaj sekund izkljuci oddajnik. Vsako PTT linijo kratkostaknemo posebej, da ne poskodujemo SIO chipa. Lastno oddajo lahko opazujemo na izhodu sprejemnika z osciloskopom. Deviacijo nastavimo tako, da dobimo najvecji se nepopacen signal na osciloskopu, ali pa malo manj. Auto-loop-back ne gre, ker se v modemu uporablja isti DPLL za sprejem in oddajo. TNC vcasih moti sprejemnik. Obcutljivost sprejemnika se lahko zmanjsa tudi za 20dB! Najpogosteje motnje s TNCja vdrejo v prvo medfrekvenco na 65MHz. Motnje ugotovimo preprosto tako, da pomerimo napetost za S-meter z vkljucenim in z izkljucenim TNCjem in modemom. Razlika mora biti minimalna, manj kot 0.05V! Najpogostejsi vzrok motenj je slabo speljano ozicenje. Ozicenje postaje mora biti povsem loceno od ozicenja TNCja in modema. Se najbolje je, ce sta postaja in TNC v locenih kovinskih skatlah. V YU3RM skatli mora biti vse ozicenje postaje, vkljucno s preklopom, na eni strani pregrade, in vse ozicenje TNCja in modema samo na drugi strani pregrade. Zato je treba izvrtati nove luknje za LEDike, ki so montirane na ploscici preklopa, celotno ploscico pa je treba preseliti na isto stran, kot je postaja. Razen tega je treba zelo pazljivo speljati NF izhod sprejemnika do modema in se izogniti vsem 65MHz tuljavam. Najbolje je za ta kabelcek izvrtati v pregradi novo luknjo v blizini NF izhoda RXa. Napajanje je treba blokirati takoj na konektorju z diskom 100nF in elektrolitom 1000uF, proti TNCju pa VK200 sigurno ne skodi. Postajo in TNC lahko zdaj preizkusimo samo se z nekim korespondentom, na primer bliznjim vozliscem na 23cm. 7. Koncni preizkus ------------------ Za koncni preizkus obvezno zapecemo v EPROM dokoncni softver, saj se razlicni EPROMi razlicno obnasajo, razlicen softver tudi, predvsem kar se SIOta tice. Celotno postajo se enkrat preizkusimo: izmerimo vse nivoje signalov in si rezultate zapomnimo ali pa zapisemo. Koncni preizkus za vozlisce naj traja vsaj teden dni, boljse dva tedna. Na sreco je softver za vozlisce tak, da sam od sebe hodi na oddajo in se pogovarja s svojimi somisljeniki, tako da bomo hkrati preizkusili sprejemnik in oddajnik. Po potrebi ustrezno navijemo parametre vozlisca. Se boljse bo, ce na RS-232 port obesimo se kaksno vozlisce. Tako lahko 23cm vozlisce preizkusimo v zivo, da spustimo nekaj prometa skozi. Med preizkusom vozlisce opazujemo. Izgubljeni NODES paketi so sumljivi: tezave pri sprejemu? SIO ne zmore 9.8MHz takta? Opazujemo tudi izhodno moc oddajnika. Po koncanem preizkusu, lahko pa tudi vmes, kontroliramo nivoje signalov v postaji, predvsem nivo signala za prvo mesanje 1280MHz>>>65MHz. Napake v oddajniku se hitro vidijo kot zmanjsanje izhodne moci. Vse spremembe, tudi na boljse, so sumljive in jih je potrebno raziskati. Postaja in TNC, ki so brezhibno prestali vse preizkuse, so potem koncno "kvalificirani" za zahtevno delo na planinskem vrhu. Verjetnost, da nas tam pricakuje neprijetno presenecenje, bo zelo majhna! ********* Vesele Bozicne in Novoletne praznike ter 73 de Matjaz YT3MV ********* YU3FK >