BILOOP ANTENA

Izdelal sem, med drugim tudi, Biloop anteno, ki se mi je zdela enostavna. Povzel sem jo po dokumentaciji PE2ER, le da sem jo moral malenkost modificirati. Osnova antene je Ms plošča 0,6 mm dimenzij 110 x 123 mm. Za osmico sem vzel trdo instalacijsko žico 2,5 mm2, dolžine kot jo navaja avtor, pa je bila resonanca nižje, kot je opisano. Po več merjenjih sem ugotovil, da je resonanca na 2,445GHz, če zanki navijem na telo premera 34 mm, oziroma uporabim žico dolžine 112 mm. Tako, resonanca je bila določena, sedaj pa še najboljša prilagoditev. Pri antenah te vrste je impedanca in s tem prilagoditev odvisna od razdalje med ploščo in osmico. Jaz sem dobil najboljši SWR pri razdalji 15 mm, avtor navaja 15 do 16 mm. No ja, zadevo sem tako fiksiral in pomeril še dobitek antene. Izmeril sem, tako v kleti, 7,5 dBd kar je v bistvu vredu.

1 2 3 4 5

Preizkusil sem še dvojni biloop. Moje predvidevanje je, da so razmere enake kot med biquadom in dvojnim biquadom. Za sevalec sem uporabil trdo instalacijsko žico 2,5 mm2. Dimenzije loopov so enake pri obeh.

Za izdelavo sem si odrezal konec žice, dolg 224mm, ter si označil sredino na 112mm. Žico omotavam okrog telesa premera 34mm. Za lažje delo sem si preko centra potegnil dodatno črto. Prvo sem ovil en loop, od sredine.

6

Kjer se žici križata, sem si ponovno označil, zaradi zvijanja od tam naprej, prvo en, nato še drug konec. Ker čisto na koncu nisem mogel napraviti okrogline, sem si pomagal s kladivom.

7

Ker se žica po zvijanju odvija, sem s prsti in s kladivom osmico lepo poravnal, da izgleda tako:

8:

Še enkrat sem ponovil enako, ter na koncu oba dela na sredini spojil. Na koaksialni kabel sem priklopil enako, kot pri biloopu. Za površino mase sem vzel Ms ploščo dimenzij 110 x 220mm. Potrebno bi bilo še na obeh koncih fiksirati loopa proti površini mase z primernim distančnikom iz neprevodnega materiala, vendar jaz zaradi testiranj tega nisem napravil.

8 10

Na sliki se vidi, kako izgleda na koncu. Zraven je še biloop, kateri je služil za primerjavo pri meritvah.

Prvo sem se lotil resonančne frekvence in prilagoditve (dvojni biloop). Ugotovil sem, da je najboljša prilagoditev 44dB, pri oddaljenosti 8 mm, od reflektorja. Se pravi loope sem moral bližati in s tem nižati impedanco. Pri biloopu je ta razdalja 15mm. Potem sem pa prešel na merjenje dobitka, kar je sicer v kleti zelo vprašljivo dejanje, zato moram jutri ven. Z logaritemskim detektorjem sem ugotavljal tudi dobitek, glede na dipol. Pri biloopu sem izmeril 6,6 dBd, pri dvojnem biloopu pa 7,2 dBd. Nato sem probal spreminjati še razdaljo pri dvojnem biloopu do reflektorja in s tem ugotoviti, pri kateri razdalji je dobitek največji. Izkazalo se je, da je to dejansko pri 8 mm, pri večanju ali manjšanju razdalje, je jakost signala padala. Se pravi, da je bila meritev najboljše prilagoditve točna.

Meritev sem ponovil še na prostem. Izmeril sem dobitek biloop antene 7,1 dBd in dvojnega biloopa 8,4 dBd. Se pravi da ima dvojni biloop dejansko dobitek za 1,3dB večji kot biloop. To sicer ni okrog 3dB, kot bi nekje teoretično naj bilo, nekaj pa je.

O tem sem vprašal za mnenje Dragoslava Dobričiča in dobil tudi odgovor. "Te 3dB je nemogoče dobiti iz preprostega razloga, ker razpored tokov v elementih ni enak, kot če bi bili loopi napajani posebaj preko delilnika moči, da bi dobili vsi enake moči. Druga stvar je pa njihovo seštevanje efektivnih površin, katere se prekrivajo, ker so loopi preblizu, se pravi da niso na optimalni razdalji stakiranja. Vse to vpliva na zmanjšanje efikasnosti take antene." Se pravi rešitev je dva ločena biloopa na optimalni razdalji in zadaj delilnik moči.

Nekaj detajlov druge antene, ki se obesi na zid:

Koaksialni kabel je speljan na spodnji strani iz okvirja, na zgornji strani pa ima ta okvir luknjo, skozi katero se obesi na zid. Okvir je višine 15 mm.

11 12 13 13 14

Meritve na Biloop anteni:

Meritve sem opravil v naravi z merilnikom moči

15 16

Vse skupaj je izgledalo tako

17 18 19

Rezultati pa takole, prva slika prikazuje smerni diagram antene, iz katerega vidimo, da ima antena sprejemni kot 68 stopinj, druga pa dobitek antene, glede na dipol.

20 21

 

Antena je zelo enostavna za izgradnjo, ima relativno širok sprejemni kot in dokaj velik dobitek. Zaradi vseh teh lastnosti sem jih jaz izdelal kar nekaj in vse dobro služijo svojemu namenu. Priporočal bi jo vsakemu, ki ima povezavo iz ene smeri ter uporablja zanjo paličasto anteno.

 

 

Na prvo stran!