ČLOVEK ALI PC.

Prebral sem vse o pregledovanju dnevnikov, ampak jasno mi ni nič bolj kot prej. Tega seveda ni kriv Mirko S57AD. Sam imam drugačne izkušnje in nekaj le-teh bom tudi navedel. Vseeno hvala za trud. Poglejmo kaj se zgodi tistemu, ki slepo veruje računalniški pameti. Pred leti sem izpustil JARTS test samo zato, ker v SCC Novicah ni bil v Koledarju tekmovanj za tisti mesec. Po tekmovanju je bil spet objavljen. Je kriv PC? Leta 1994 sem v ARRL RTTY pravilno izpolnjen zbirni list v kategoriji HP poslal čez lužo. Ko so bili objavljeni rezultati, sem zaman iskal svoj znak a ga ni bilo med HP. Našel sem se v kategoriji LP in zasedel deseto mesto namesto petega. Tudi PC? Enako se mi je zgodilo v enem izmed domačih tekmovanj. V EUHFC prijavljeni rezultati 1997 napačen znak - S51MJ. Ruski RTTY contest. Pregledam stolpec in po številu doseženih točk najbližji - S53NJ. Kje si PC?
Na e- pošti je obvestilo tistim, ki niso poslali podpisanega zbirnega lista, naj to uredijo. Na listi je S58MJ. Kaj zdaj? Za vsak slučaj pošljem ponovno zbirni list. WW WPX RTTY leta 1997. Iščem svoj znak v stolpcu SO20M, toda mojega znaka ni nikjer. Najdem se v stolpcu SOAB na petnajstem mestu. Tako sem bil zaradi PC-ja ob drugo mesto na svetu v svoji kategoriji. Pritožim se na CQ Magazine in komisiji, ki ji predseduje Steve-N8BJQ a nisem dobil niti odgovora, čeprav sem priložil pismo (SASE) in 1 USA. V CQ ZRS je bilo vabilo na srečanje Oldtimerjev. Pazljivo preberem spisek novih članov, toda mene ni med njimi, čeprav sem napolnil toliko let članstva. PC?? Popravek je bil objavljen v naslednji številki a boljše pozneje kot nikoli.
SCC Novice objavljajo tudi najvišje prijavljene rezultate tekmovanj. Podatki so iz domačih kot tujih virov. Da me ni pod tujimi viri razumem, saj moji rezultati niso ne vem kaj. Tisti pod domačimi, kot na primer SCC Novice številka 4/5/1999 kjer so pod rubriko: "1999 WPX CW najvišji prijavljeni rezultati tudi slabši od mojega pa ne razumem. Zadnji v koloni T/S HP je OL5Y s 577.656 točkami, moj rezultat 1.241.506 točkami pa ni bil dovolj visok za objavo. Rezultat je bil znan v SCC klubu, saj so bili dnevniki od tam poslani po e-pošti. Spet PC? Pa poglejmo SCC Novice številka 7/1999, SCC RTTY prijavljeni rezultati, Na reflektorju 3830 / N8YY& S56A. Kakor sem že rekel prej o tujih virih, ampak SCC je organizator tekmovanja in ni razloga, da se moj rezultat ne bi pojavil v tabeli prijavljenih rezultatov na reflektorju. Moj rezultat je za nekaj tisoč točk višji od CT1FRN, ki je trenutno prvi na lestvici, jaz pa nič. Ta PC mi je znan. Hi! Tudi sicer so me razvrščali v razne kategorije med drugim tudi v več operatorjev, več oddajnikov - madonca sem dober. Hvala PC.
Vsaka razlaga je zastonj, če se podrejamo samovolji računalnika. Je kaj reči? Morda to, da so minili časi, ko so se uradniki izgovarjali na računalnike ali ne? Zato ne moremo govoriti samo o pravilnem sprejemanju. Kaj lahko storim, če mi tekmovalec daje 17 zono, spodaj v okvirčku pa piše 16. Kaj bo izumil PC, ko bo obdeloval moj dnevnik. Zakaj ne bi zaupal znaku, ki se mi pojavi na ekranu? Zakaj ne smem verjeti očem kar vidijo in ušesom kar slišijo? Seveda je nekaj tudi rutina, vse pa ne. Poglejmo naprej. Ko sem leta 1993 poslal na ARRL 100 kartic za DXCC rtty sem dobil diplomo MIXED in sicer 99 rtty plus ena cw. Poslali so mi tudi računalniški izpis kartic, kjer sem sam hitro ugotovil, da je tiskalnik potegnil papir malo vstran in označil X malo iz vrste proti cw. Človeku tam se ni zdelo vredno preveriti še enkrat ali je kartica res cw, tudi zato ne, ker je slepo zaupal umetni inteligenci.
Če še enkrat uporabim primer iz EUHFC, potem me zanima tole: Kaj bi bilo s postajo Z31GB, ki je bil uvrščen dvakrat z različnima rezultatoma. Ali bi dobil dve diplomi, če bi bil recimo to prvi in tretji rezultat. Bi človeški um posegel vmes? To me zanima zato, ker sem ta teden dobil od ARRL-a tri diplome in sicer vsak dan po eno. Res je bila ena za nacionalno uvrstitev, dve pa popolnoma enaki za doseženo mesto v svetu. Vsi ti dogodki so me pripravili do tega, da sem postal nezaupljiv do vseh računalniških ugotovitev, posebej še radioamaterskih. In še nekaj. PC ni kriv, kriv je človek, vprašanje je le kdo bo koga.

DESET LET S5DXCC LISTE.

Marca meseca, leta 2006, sem S5DXCC objavil na svoji spletni strani in od takrat beležim število pogledov v listo, katere namen je zbiranje in objavljanje radioamaterskih diplom slovenskih radioamaterjev iz programa ARRL, IARU in CQ Magazine. Začetek liste pa sega v leto 2004 z nekaj spremembami, ob večinoma dobronamernih nasvetih nekaterih hamov, ki sem jih tudi upošteval. Najtežje je bilo ugotoviti obstoj diplom starejših datumov, saj sem se moral zanesti le na številke in slike, ki so mi jih pošiljali imetniki, saj so na spletnih straneh obstajali le podatki novejšega datuma. Vendar imam sedaj seznam slovenskih lastnikov omenjenih diplom vseh časov, točen in popoln. Zanimanje za ogled moje spletne strani je dokazljivo dobro, saj beležim že več kot petintrideset tisoč pogledov v osmih letih, kar znese v povprečju deset do dvanajst ogledov dnevno. Svojo stran osvežujem redno po vsakem novem vpisu diplome ali novem prispevku, objavljenega v CQ ZRS, kakor tudi še nekaj uporabnih navodil iz področja radioamaterstva.
Na seznamu je 155 znakov in 68 različnih diplom, skupaj šteje lista 550 diplom. Kaj pomeni to v primerjavi s številom radioamaterjev v Sloveniji in vsem dolgim letom tudi za nazaj, ne vem. Res je, da nekateri ne zbirajo diplom, a sem prepričan, da tudi, če bi štel zraven še tiste, ki imajo pogoje za osvojitev, ne bi bilo število kaj dosti večje, čeprav diplome zajemajo vse radioamaterske obsege. Seveda nimam podatkov o tem, kako je v drugih državah, mislim, da je pri nas številka kar prava in še, če pomislim na tiste, ki bodo samo zamahnili z roko češ, kaj me briga. Tudi prav. Vsak dela to, kar ga veseli in nekateri zbirajo tudi diplome. Eden od vzrokov, da sem zbral ta seznam je bil tudi ta, da so mi nekateri že prej trdili, da imajo to in ono, ko pa sem jih prosil za podatke, so utihnili ali se na vse načine izgovarjali. Vem, da je ta seznam enim v nadlego, drugim piš me v uh, tretjim pa v zadovoljstvo, da so zraven. Nove podatke vpisujem na podlagi osebnih prijav, saj je za nazaj vse na tekočem. Zahvaljujem se vsem, ki so mi pri tem pomagali.
V teh desetih letih sem prišel do zanimivih spoznanj o slovenskih radioamaterjih. Tukaj jih ne bom našteval, rečem le, da smo vsi brez izjeme unikatni in najbrž težko ponovljivi. Toliko mišljenj in prepričanj še nisem doživel, čeprav sem že nekaj star, saj sem že v sami ZRS samo z znakom petinštirideset let, v Radio klubu S59DJR pa že od leta 1958. Res so bili takrat drugi časi, ampak ljudje se nismo spremenili prav nič. Malo sem zašel od teme, katero sem imel namen predstaviti, ampak nič za to. Vsakič, ko se spomnim polemik in nasvetov okoli liste, se mi zdi, da je, kar v redu, da obstaja. V tej obliki, kakršna je sedaj, skoraj ni potrebnih nobenih popravkov, saj je pregledna tako po znakih kot diplomah. Ta zbirka bi morala ostati v domeni ZRS in jo tudi redno objavljati v vsakem novem CQ ZRS. Ta lista predstavlja vse najbolj zaželene radioamaterske diplome in vsebuje vse najbolj znane znake slovenskih radioamaterjev. Mladim je lahko vodič skozi zgodovino in verjamem tudi spodbuda za njihov hobi.

DIPLOMA – 5BDXCC.

Že v prejšnjih prispevkih sem izrazil nekaj svojih pogledov na radioamaterstvo. Slabe izkušnje vezane za ta hobi, pa se še kar vrstijo in morda v poduk drugim, opisal svoje težave z ARRL-om, glede pridobitve te trofeje. Leta nazaj se nisem prav posebno zanimal za to diplomo, ker sem smatral, da bom s časoma pač zbral vse potrebne DXCC. Zgodilo pa se je to, da so na hitro začele nastajati nove države in ni bilo jasno koliko mi jih bo med tem propadlo, saj za diplomo veljajo le "žive". Tako mi ni preostalo drugega, kot pohiteti z zahtevkom. Bal sem se tudi novih pravil, kar se je zdelo logično, glede na nastalo situacijo v svetu. Tisti moment sem imel vse pogoje za 5BDXCC in zbrane kartice sem hitro poslal preko velike luže. Bilo je pet kupčkov kart po obsegih in povsod sem dodal še rezervo. Zahtevani obrazec sem izpolnil po najboljših močeh in za plačilo namesto dolarjev izbral MC.
Na pošti sem pustil paket težak 6000 SIT. To je bilo v začetku oktobra leta 1998. Prepustil sem se čakanju, saj mi je bilo jasno, da stvar zahteva svoj čas. Potem je prišla pošta iz Amerike. Datum je 12/05/99. Nestrpno sem odprl paket in ko sem zagledal razdejanje, sem takoj vedel koliko je ura. Kartice so bile v razsutem stanju in v dokumentu, kjer naj bi bilo napisano koliko DXCC je priznanih najdem le na desetih metrih to kar sem poslal, 80 in 40 metrov pa po 95 DXCC. Po natančnem pregledu najdem prazno mesto v razpredelnici za 40 metrov: A6, EX, OZ, UA in na 80 metrih 6Y, CN, UC2, KP2. Ko ponovno zložim kartice po bandih in abecedi, ugotovim, da so se vse razen KP2 vrnile nepregledane. Za zavrnitev omenjenih kartic ni bilo razloga, saj sem jih poslal nazaj in so bile vse priznane. Torej šlamparija. Za KP2, ki so ga izgubili pa sem imel nadomestek, ker sem poslal pismi na dva kraja in obe sta se vrnili uspešno. To bi bilo vse v redu, če bi mi potrdili tudi ostale bande, ampak o 20 in 15 metrih nič. So mi pa poslali nov DXCC Award Application in račun za 22.684,90 naših tolarjev. Ponovno sem naredil paket in poslal nazaj kartice za 20 in 15 metrov ter manjkajoče za 80 in 40 metrov. Skrbelo pa me je vseeno, kaj se bo izcimilo iz tega. Ni mi preostalo drugega kot čakati.
Ponovno pismo iz Amerike. Datum 06/08/99. Your DXCC Entity totals are as follows: Precej boljše kot prvič le na 80 metrih manjka KP2, čeprav sem priložil novo, saj so mi jo prvič izgubili. Manjkajo tudi zveze na 15 metrov. Seveda niso pozabili na račun, ki znaša 23.689,10 v tolarjih in ponovno priložen list za nov zahtevek. Sedaj smo pa tam. Kaj lahko storim. Ponovno sem zložil karte skupaj za 15 metrov in priložil še KP2D. Potem je minilo kar nekaj časa in 11/10/99 pride pošta. Prišle so kartice za 15 metrov in pismo od Century Clubs Manager, podpisani Bill Moore NC1L. Piše mi naj pošljem le manjkajočo državo na 80 metrih in ali hočem tudi plaketo. Piše tudi, naj ne pošiljam dvakrat kartic za 15 metrov, kar je pomenilo najbrž to, da so jih že pregledali, le zapisali jih niso v dokument. Na njihovem obrazcu sem vsakič označil, da tudi plaketo, katera stane $ 69.00 s poštnino vred in ne vem zakaj sedaj spet sprašujejo o tem. Opazil sem tudi, da kartice pregledujejo drugače, kot sem si predstavljal. Ne tako, kot sem jih zložil in vpisal v liste ampak spišejo vse zveze s kartice. Po končanem postopku 510 qsl-k je vse skupaj zgledalo takole : mixed 228, fone 51, cw 187, rtty 140, satelite 1. HI! Ali je potem še kaj čudnega, da je tako. Del dokumentacije, ki se je vrnila drugič, sem poslal tudi Milošu S53O na vpogled. Rekel mi je, da mu ni jasno kaj hočejo in naj pač poskusim znova. Tako sem tudi storil in gospodu Billu med drugim omenil tudi izgubo dveh kartic pri njih. Kakšen bo rezultat še ne vem, upam le, da bom dočakal ta dan živ in zdrav. Dal bom za pijačo, če mi bo še kaj ostalo. Tako je to. Drugače pa nič novega na Dolenjskem, čeprav se piše leto 2000.

EUHFC 1998 - POST FESTUM.

Po pogovoru s Franetom S59AA, sem se odločil, da napišem nekaj o EUHFC oziroma o možni spremembi pravil tekmovanja. Predlagam dva načina in sicer tekmovanja kot so vsa WW z enakimi pogoji in sankcijami ali tekmovanje brez omejitve v odstotkih napak in  uvrstitev vseh tekmovalcev. Sam podpiram drugi način, saj ni v njem nič takega, da ne bi bil končni rezultat sprejemljiv za vse tekmovalce. Najboljši so v vsakem primeru uvrščeni po svojih sposobnostih, ostali pa bi imeli možnost videti tudi rezultat, ne pa obstati med neuvrščenimi ali milostno-log za kontrolo. Želje po rezultatih lahko vidimo pri vsakem tekmovanju, saj so poslali dnevnike tudi samo s petimi ali z nekaj več zvezami. Gotovo niso mislili, da bodo prvi, so pa sodelovali in dosegli rezultat. Teoretično bi lahko po že obstoječih pravilih bili uvrščeni tudi, če bi imeli vse zveze narobe, saj ne bi presegli deset odstotkov limita, HI.
Sam bi bil rezultata vesel, saj sem dvanajst ur pognal v nič in bi imel vsaj kakšno točko za našo Rang listo. Morda pa je bila moja napaka, ker nisem upošteval Franetovega nasveta v SCC Novicah številka 5/96, ko pravi: "Dajmo dnevnik v pregled izkušenemu hamu, ta bo hitro odkril še kakšno napako". In še: "Dnevnik praviloma pošljemo tudi, če naš rezultat ni ravno konkurenčen. S tem smo pokazali naš odnos do tekmovanja". Zame bi bilo to kar ugodno, saj bi samo s popravljenimi množilci imel lep dosežek. Zato mislim, da tako pravilo ne bi nič škodilo ugledu tekmovanja, prav nasprotno, tudi sami rezultati bi bili bolj realni. Množičnost bi se povečala, to pa ste želeli doseči že takrat, ko ste znižali limit s pet na deset, morda tudi petnajst odstotkov dovoljenih napak. Kar se tiče komisije, ta ne bi imela prav nič več dela, saj mora v vsakem primeru obdelati vse dnevnike.
Ko sem že omenil komisijo moram reči, da sem bil začuden ob zapisu S57AD v SCC Novicah, ko razlaga način kontrole dnevnikov. To je posebna znanost, iz katere sem razumel le, da še daleč ni prav vse, kar sprejmeš in zapišeš, v redu je le to, kar misli njihov PC. Morda se motim a tudi komisija se, sicer ne bi Z31GB uvrstila dvakrat z različnim rezultatom in EA6ADK dvakrat med dnevnike za kontrolo. Morda še koga kam a že to je dovolj za dvom v pravilnost dela komisije in program njihovega PC-ja. Osebno mislim, da mora biti vsaka zveza veljavna, če so podatki v obeh dnevnikih identični, seveda v duhu in okviru pravil tekmovanja. Toda poglejmo primer CQ WW 160M. V raportu je tudi oznaka države in že v naših pravilih sem zasledil, da Slovenci dajejo S5 (CQ ZRS) in SI (SCC Novice).
Tudi nekatere druge države so dajale po dva različna raporta za isto DXCC. Enako je pri ARRL tekmovanjih. Katera kombinacija črk je za računalnik pravilna? O tem bi se dalo govoriti a morda kdaj drugič. Svoj predlog ponujam v razpravo organizatorju EUHFC, zanimivo pa bi bilo slišati tudi mnenja vseh tistih, ki so prekoračili limit in pristali na koncu liste rezultatov. Prepričan sem, da to ne bi bila potuha kakovosti, ampak prej vzpodbuda. Sama sprememba ne bi bila neobičajna, saj so se pravila EUHFC in KVP v kratkem času že kar nekajkrat spremenila.

MERITVE NA ANTENAH.

Meritve so v radioamaterstvu priljubljena tema. Forumi so polni nasvetov in diagramov, izrisanih z uporabo raznih instrumentov za prilagoditev anten. Iz svojih izkušenj vem, da so meritve lahko zavajajoče in jim ni verjeti za vsako ceno. Moj primer je že en izmed njih. Na stolpu visokem 15 metrov imam 4 el. ECO Beam, pod njim FD4 in poševni skrajšani "Slooper" za 160 metrov. Vse antene so tovarniške izdelave, povezane s koaksialnimi kabli do postaje. Leta nazaj sem imel možnost izvesti meritve kvalitete posameznih anten. Ta meritev je bila izvedena s tovarniškim instrumentom. Pričakoval sem ugoden rezultat, a se je izkazalo za popoln polom. Nobena antena ni pri odčitanih vrednostih pokazala omembe vrednega izkoristka. Za boljše razumevanje, stolp stoji v naselju ob hiši in tudi obe žični anteni sta na moji parceli velikosti 500 kvadratnih metrov.
Po tem preizkusu sem se zamislil in naredil kratek povzetek svojega radioamaterskega dela. S temi antenami sem naredil 333 držav in dosegel nekaj lepih rezultatov tudi v tekmovanjih kategorije vseh obsegov, kar pomeni, da sem uporabljal vse tri antene, ki so v meritvah kazale slab izkoristek. Še en primer, kako gre, kadar gre. Imel sem postajo moči dveh vatov in "Fuksovo" anteno napeto med hišo in sosedovim drevesom. Naredil sem vse kontinente, brez, da bi razmišljal o meritvah ali prilagoditvah. Verjetno bom slišal čudne komentarje na to izvajanje, je pa res, da kadar so pravi pogoji, ni pomembno, s čim delamo. Preprosto se slišimo in zveze letijo, kot bi imeli najdražjo opremo. Vsak radioamater dobro ve, da je poleg vloženega denarja v sredstva, pomembna tudi lokacija. Toliko o tem, kaj si mislim o meritvah in vsej šari med anteno in radijsko postajo.

NEKAJ O NAS.

Tema današnjih Novic naj bi bila napisati kaj o sebi ali o nas. Zelo nehvaležna tema, saj takoj lahko zapademo v stanje samohvale. To pa pri radioamaterjih ni prav pogosto, saj še tisto kar bi morali povedati, običajno zadržimo zase. Naj bo danes izjema po izreku, da se dobro blago samo hvali. Tudi sam sem na radioamaterski sceni od leta 1957/58, kjer sem začel v domačem radioklubu in imam v radio operatorstvu kar lep staž. Torej nisem ravno "od včeraj" in nekaj razmer v naši "branži" tudi poznam. To pravim zato, ker je tema o nas in ker nihče ne bo naredil ničesar za nas, torej moramo to narediti sami.
Za primer bom navedel svojo izkušnjo. Pred leti, ko sem ravno začel s tekmovanji, sem bil v bartg, na 53 mestu. Takrat mi je nekaj naših članov čestitalo za "uspeh". Kasneje, ko sem se uvrščal višje, se je še našel kdo in me potrepljal po ramenih, po osvojenem prvem mestu, pa nihče več. In še cvetka iz naših časopisnih logov. Ko sem postavil stolp ob hiši in nanj obesil že drugo anteno, me je soseda vprašala, kaj je to. Povedal sem ji kar jo je zanimalo in hotela je vedeti zakaj se je celo soboto in nedeljo antena kar naprej vrtela sem in tja. Obrazložil sem ji, da je bilo tekmovanje in med ostalim sem se ji pohvalil, da sem bil tudi že prvi na svetu. "Ja, kje pa to piše" me je vprašala. "Pravzaprav nikjer", sem ji odgovoril. "Pisalo naj bi v naših radioamaterskih časopisih". "Poglej, o nas kegljačicah pa piše v Dolenjskem listu, da smo zmagale na medobčinskem tekmovanju". Pogledal sem v Dolenjski list in našel notico v okvirčku na prvi strani časopisa, kjer je pisalo, da so novomeške kegljačice osvojile prvo mesto v občini. Notica je bila na PRVI strani Dolenjskega lista in ne med športnimi vestmi vsega sveta. Za Dolenjce je bila to važnejša vest, kot rekordni skok Bubke s palico, česar pa ne bi mogel reči za rezultate v tekmovanju scc rtty.
Ti rezultati se niso v sedmih letih niti enkrat pojavili v CQ ZRS. Ali ni naš radioamaterski časopis najbolj primerno mesto za objavo? O čem pa naj piše, če ne o nas in našem delu in rezultatih. Včasih se mi dozdeva, da je nekaj v zvezi s slovensko "posebnostjo", ampak zakaj so potem rezultati tekmovanja euhfc vedno objavljeni v CQ ZRS, čeprav sta oba tekmovanja iz istega gnezda. Prvič sem pričakoval rezultate vsaka dva meseca kakor izhaja naš časopis. Nič v nobeni številki in leto je bilo okoli. Naslednje leto isto nič, čeprav sem bil prepričan, da se je to zgodilo le prvič in se ne bo več. Zamenjava direktorja tekmovanja ni prinesla nič novega in ponovilo se je isto naslednje leto in tako do danes. Večkrat sem slišal, da ni bilo prostora v CQ ZRS in da bo drugič zagotovo. Nazadnje sem klical Mirkota S57AD in ga povprašal kako bo z objavo rezultatov letos. Rekel mi je, da je za objavo zadolžen direktor tekmovanja in da ga bo spomnil na to. Spomnil ali ne, do sedaj je CQ ZRS za scc rtty "mrtva" zona. Kaj naj si mislim pri vsem tem. Da je vse skupaj ena velika kuhinja v kateri se je nekaj prismodilo. Meni osebno in verjamem, da še komu, pomeni več objava rezultata v CQ ZRS, kot na katerikoli spletni strani.
Prepisal sem vse rezultate slovenskih tekmovalcev za sedem let nazaj in jih objavil na lastno "odgovornost" v CQ ZRS, kjer se je našel prostor. In še nekaj moram pripomniti. Spreminjanje tekmovalnih pravil iz leto v leto je ena čudna posebnost odgovornih v scc rtty, da ne omenim euhfc. Površno gledano je z uvedbo zapisa frekvenc preprečeno, da bi "neposvečeni" segli po prvih treh mestih, mesta navzdol pa tako niso važna. Potem sprememba iz možnosti dela po posameznih bandih v samo vsi obsegi. Kaj to pomeni konkretno za tiste, ki nimajo antenskih sistemov ali vsaj več elementnih anten na 40/80 metrih. To je takojšnja izključitev tistih, ki tega nimajo, da bi segli po boljših mestih. Prav nasprotno od WPX-a, kjer so s kategorijo T/S dali možnost tudi takim, kar je veliko bolj pravično. In če se gre za možnost vsem, zakaj take spremembe? Kakšna je to kategorija MOAB + packet ali brez packet z enim znakom? Pred leti sem v scc rtty tekmovanju vprašal CT3, kdaj bo delal na 80 metrih, ker mi je tam še manjkal. Odgovoril mi je, da ne bo delal, ker nima antene za ta obseg. Malo je takih entuziastov, da bi računali na dobro uvrstitev brez enega obsega. Morda za zabavo, za resno tekmo pa ne. Tisti pa, ki so znali do zdaj priti na vrh, bodo znali tudi v naprej. Njih noben podpis pod zbirnim listom, da so se držali pravil in tudi noben S5 računalniški program za brskanje po njihovem dnevniku ne zaustavi.

PREKLETSTVO NEKEGA TEKMOVANJA.

Letos mineva tretje leto od WPX RTTY 1997. V vsem tem času nisem dobil še nobenega odgovora na mojo pritožbo, katero sem poslal organizatorju, kakor tudi direktorju tekmovanja. Priložil sem tudi pismo z dolarjem za odgovor a nič se ni zgodilo. Leto kasneje sem poskusil še enkrat a prav tako brez odgovora. Vse kaže, da so zame WPX tekmovanja prekleta. Tega leta so me namreč uvrstili napačno iz SO20M v kategorijo SOAB, kjer sem namesto drugega mesta na svetu pristal na petnajstem v napačni kategoriji. To ni več hec ampak katastrofa od tekmovalne komisije, ki ni sposobna niti odgovoriti, kaj šele popraviti napako. Prav tako mi še do danes niso poslali diplome za osvojeno drugo mesto na SO80M. Lani pa se mi je po 27 urah dela podrl program in zbrisal za sabo vse.
Od komisije sem pričakoval vsaj odgovor, kakršen koli že. To res ni vzpodbuda za tekmovalca, četudi je po nekih pravilih odločitev komisije dokončna. Lahko da, vendar mora biti razlog za tako odločitev podan in nekje objavljen. Tako bi vedel pri čem sem in ali sem kršil pravila. Ker tega ni pač lahko le upam, da se ne bo še kdaj ponovilo. Kdor misli, da druga mesta na svetu rastejo na veji se moti. Trideset ur dela, da se potem nekdo igra z rezultatom. Kaj bi rekel N4SR, če bi vedel, da je v resnici tretji in ne drugi. Najbrž nič, saj Američanom pomenijo le prva mesta, za mene pa je to težko ponovljiv rezultat.
Lani sem zelo pazil, da se ne bi zgodilo kaj podobnega. Toda glej ga vraga, prekletstvo se vleče dalje. Ko sem sešteval ure v kontestu sem ugotovil, da sem že prekoračil 30 ur dovoljenega dela za kategorijo SO. Rekel sem si, grem pa v kategorijo MO, ki lahko delajo 48 ur. Tako sem delal še par ur do konca in v zbirni list jasno napisal kategorijo MOAB singl TX. Toda zakompliciralo se je pri tem, ker nisem navedel drugih operatorjev. Saj jih tudi ni bilo ampak Eddie je vztrajal, da jih navedem in mi je pustil sporočilo na LJUTCP. Ker sam nimam možnosti pošiljanja sporočil po e-mailu sem prosil Mirota S58T, da mu obrazloži zakaj ni drugih operatorjev. Po večkratnih izmenjavah sporočil sem bil že vsega sit in sem rekel Mirotu naj mi zapiše ženo, ki mi je pridno kuhala kavo in me stregla ves čas tekmovanja. Miro mi je že kmalu sporočil, da je vse ok. Rezultat te komunikacije je bil povsem primeren razumevanju pravil in ameriške logike. Uvrščen sem bil v kategorijo Muli operator - multi tx - S53MJ & Maria. Ali ni to povsem jasen dokaz zmotljivosti. Obstaja tudi kategorija multi operator - dva oddajnika, toda dvojina je znana samo Kranjcem, kako bi sicer dva operatorja delala s tremi ali več oddajniki. Za Američane pa ni nič nemogoče. Tako, minilo je že nekaj časa in strasti so se polegle. Leto bo naokoli in februarja bo spet WPX RTTY.

VRHUNSKI OPERATOR IN RUTINA.

Sam nimam razumnega odgovora na takšen pridevnik, ki se včasih pojavi na »clustru«, največkrat pri ekspedicijah ali tekmovanjih, kjer je udeležba radioamaterjev najbolj množična. Oznaka »good« ali »great« je le subjektivna in ne strokovna ocena. Vsekakor je to operator z odličnim sluhom in namazanim jezikom, nadarjen radiotelegrafist, ali oboje. Taka je moja razlaga tega, recimo operatorskega fenomena in prav lepo ga je poslušati, kako tekoče deli raporte srečnežem, ki mu priletijo v ušesa. Za marsikoga je to velik uspeh, nekaterim pa le rutina. Zato poglejmo še drugo plat te medalje, oziroma kakšna rutina je potrebna, za vzpostavitev zveze s tem vrhunskim operatorjem, ki ponavadi posluša »up« ali »down«. Razlika med nami je, da on lahko izbira znake, mi pa poskušamo vse, da bi sprejel prav našega.
Ves čas se mu nastavljamo pod nos, kot razbojnik Cefizelj butalskemu policaju, a zveze z njim nam ne uspe vzpostaviti. Noben nasvet iz priročnika kako narediti zvezo z dx-om ne pomaga. Tisti, ki nam svetuje, ne omenja nič, s kakšnimi radijskimi sredstvi moramo razpolagati, da bi dosegli želeni učinek, razen če se mu ne zdi samoumevno, da imamo na mizi moderno radijsko postajo, kup anten na stolpu in pod mizo kakšno močno zadevo umerjeno v kilovatih. V tem primeru se dx zagotovo dobro sliši, kar pomeni, da tudi on nas dobro sliši in je tako že skoraj izpolnjen pogoj, da se zveza vzpostavi. Ta »rutina« pa je lahko tudi v nasprotju ne le z ham spiritom ampak tudi z radijskim dovoljenjem, zato tega znanja noče nihče deliti z ostalimi. Nekateri pa, ki imajo rutino v pravem pomenu besede, so tudi vrhunski operatorji.

WPX RTTY 2000.

Pred tem tekmovanjem sem se odločil zamenjati verzijo programa 2.5d od WF1B. Ta mi je dolgo dobro služila in ker je reklama čudovita iznajdba človeštva, sem se seveda odločil za še boljšo. Kmalu sem jo dobil iz Amerike in jo hitro naložil v možgane mojega računalnika. Po prvih poskusih se mi je zdelo, da je vse v redu. Res je bilo potrebno izpolniti kar nekaj strani dolg vprašalnik rtty.ini in ini.txt. Po večdnevnih poskusih delovanja in simuliranja contesta, sem se prepričal v pravilnost delovanja programa. Verzija v4.4f je v bistvu zelo poboljšana od tiste, ki sem jo imel prej. Res je vmes kar nekaj let, zato tudi večja razlika v prikazani statistiki in dodatnih tekmovanjih. Statistike same nikoli ne uporabljam med tekmovanjem, saj me samo de koncentrira. Kakor tudi če vidiš, da so drugi že pred tabo, delajo na veliko, sam pa kličem v prazno in pobiram po bandu tiste, ki so prišli na novo. Takrat postanem nestrpen in mi je statistika v čisto nadlego. Dopovedujem si, da so to morda multi ali kaj izven moje kategorije, priokus podatkov iz ekrana pa ostane. Pogled med množitelje in dosežene točke ni vedno vzpodbuden, posebno še, če kličeš v smer kjer pričakuješ odziv od tam pa nič.
Tako, ura se bliža 00:00 UTC in nestrpno čakam z anteno obrnjeno proti Ameriki. V slušalkah je slišati nekaj iz te smeri, ampak signali so šibki. Če ne slišim signala, ga tudi na ekranu ne bo videti. Običajno se slišijo najmočnejši, ko delajo zveze pred začetkom, da držijo frekvenco, sedaj pa so le nekje v ozadju. Tudi sam iščem mesto z najmanj signalov in glej ga vraga, kontest se je že začel. Moja ura kaže še dve minuti do začetka a veze se že delajo in ne preostane mi drugega kot počakati. Manjka minuta in odzovem se prvemu saj upam, da se bo zveza raztegnila, da bo v logu ravno pravi čas. Vse se je izšlo in po nekaj zvezah ostanem na bandu skoraj sam. Začnem klicati CQ in le počasi napredujem. Po dveh urah klicanja naredim dvajset zvez, drugi mi dajejo že številke petdeset in več. Po desetih urah dela si vzamem pavzo in začnem spet popoldne. Šlo je bolje ampak kaj več o statistiki ne morem povedati - zakaj pa več v nadaljevanju po spominu in prebiranju DBG fileta. Hi!
Moj super program se mi je namreč kmalu podrl. Hitro sem ga ponovno naložil in šlo je dalje. To se mi je že dogajalo in na to sem bil pripravljen. Malo postanem živčen, če me postaja kliče, tipka F2 pa je mrtva za odgovor. Takrat moram sam resetirati program in ga na novo naložiti. V tem času pa je lahko frekvenca že zasedena in tudi korespodent me ne bo čakal. Tako je na moji frekvenci začel klicati HG1 in prvič v vseh tekmovanjih sem rekel naj se umakne, saj sem se zamudil manj kot minuto. Res pa je, da me je tam še vedno čakal LY2, da sva skompletirala zvezo. V tem stilu sem nadaljeval in v teku tekmovanja vsaj osemkrat ponovil postopek podiranja programa in začeti znova. Dogajalo se je, da ni ubogala tipka "END" in miška je bežala po vsem ekranu. Klub temu sem v drugem popoldnevu nabral kar lepo število zvez in okoli 500.00 točk, kar je bilo za kategorijo SO 14 Mhz kar lep rezultat. Do konca tekmovanja pa je bilo še tri ure. Leta 1998 sem v istem tekmovanju dosegel 503.664 točk kar je bil peti rezultat na svetu. A glej ga vraga. V okvirčku, ki se je narisal sredi ekrana mi ni že iz prejšnjih izkušenj pomenil nič dobrega. Pisalo je, da se bo program resetiral in naj pritisnem "ENTER", da se bodo podatki naložili na disk. Nič se ni naložilo na disk in izbrisali so se vsi podatki kontesta. Delo sedemindvajsetih ur je šlo v nič. V DBG filetu je bil zapis: Execute bin file in execute beckupe Bi2 file.
Tako. Ugasnil sem vse in šel v dnevno sobo, kjer je žena gledala televizijo. Verjemite mi, da je v trenutku, ko me je zagledala vedela kaj se je zgodilo. Bil sem zelen od jeze in brez besed, kar ni moj običaj. Ko sem ji povedal kaj se mi je zgodilo je rekla : "Janez, to moraš vzeti kot naravno nesrečo. Tako kot točo, ki kmetu potolče vinograd". Povejte mi kaj lahko odgovorim na tako razmišljanje iz kuhinjske perspektive. Nič. Morda bi bilo dobro zbrati izkušnje ostalih uporabnikov programa WF1B. Zelo bi pomagalo, če bi vedel za pomembne "malenkosti" pri izpolnitvi fileta rtty.ini saj je jasno, da je vsaka napaka lahko usodna za pravilno delovanje računalnika.

CQ WW RTTY WPX QRP KONTEST.

Večkrat sem se že zaklel, da o QRP kategoriji ne bom več niti razmišljal, pa me je spet potegnilo med tiste osebke, z veliko potrpežljivostjo in močnimi živci, brez katerih ne gre. Mala moč je obrnjen primer velike moči, saj ta dominira na obsegu, mala moč pa je v podrejenem položaju. Z veliko močjo lahko kličemo CQ, pri mali moči le potrpežljivo poslušamo in v pravem času oddamo svoj znak, skupno jima je le še dobra lokacija in antenski sistem. Moja lokacija je kar primerna, če ne bi bila sredi naselja, med ljudmi, ki niso naklonjeni vrteči se anteni nad svojimi glavami. V takem okolju je težko delati z veliko močjo, saj imajo nekateri še vedno TV antene na omari v dnevni sobi. Tako vzdušje pa tudi ni primerno za zbrano delo v tekmovanju, saj kar naprej pričakuješ, da ti kdo, pozvoni pri vratih. Tako sem se odločil za malo moč, bolj za šalo kot zares.
Mislil sem le, preizkusiti nekaj novih nastavitev in primerjave sprejema med zastonj MMTTY ter plačljivim MixV, katerega sem testno naložil na prenosnik. Tako sem nastavil na moji TS-480sat pet vatov in priključil anteni le preko antenskega preklopnika. Začel sem ob petih zjutraj in za čuda ugotovil, da me kar dobro slišijo. Seveda nisem klical CQ, ampak sem bil le na pobiranju. Takoj, ko sem prišel v položaj predolgega čakanja, sem šel raje naprej in se na koncu obsega vrnil na začetek. Ko sem na osemdesetih metrih naredil prvega, drugega in tretjega z enim klicem in sem tako nadaljeval kar nekaj časa, mi je prišlo v podzavesti misel kaj, če me kdo posluša, nikoli ne bo verjel, da delam s FD4 in petimi vati. Enako ali še bolje mi je šlo na štiridesetih metrih tako, da me je povleklo v dogajanje, ki je prešlo že v navdušenje, pogrešal sem le kakšen element več na anteni.
Po kosilu sem si vzel premor in gledal smučanje, kasneje sem nadaljeval na višjih frekvencah in 4el. ECO se je dobro izkazal. Dan je bil sicer rahlo deževen in vmes je tudi snežilo, kar pa ni vplivalo na sprejem ali oddajo. Proti večeru so se slišale oddaljene postaje in nekaj sem jih uspel tudi narediti. Oglašal sem se le tistim, katere sem dobro sprejemal, saj v nasprotnem primeru ni bilo upanja na uspeh. Nekateri so sprejeli le znak, raporta pa ne, zato sem se takih zvez izogibal, ker so mi le jemali čas. Ponoči nisem delal, sem šel rajši spat, saj se za tekmovanje sploh nisem pripravil. Zjutraj sem razmišljal kako naprej in ali nisem svojega testiranje že opravil. Ugotavljal sem, da več kot uspešno, saj sem videl, da gre, če sem le potrpežljiv. Slovenskih postaj nisem naredil veliko, lahko rečem, da me nekateri sploh niso slišali, drugi pa brez problema, kot bi delal z veliko močjo.
V nadaljevanju pa mi je vseeno zmanjkalo časa, ker sem prej preveč počival. Tako se je izšlo namesto z dovoljenimi tridesetimi urami le s štiriindvajsetimi, kar je na koncu zneslo 600 zvez in 75.795 pik. Na dvajsetih metrih so me skoraj od prve slišali: ZL, VK, W6, JA, UA0. Najbolj produktiven je bil 80 in 40 metrski obseg, saj sem naredil največ zvez. Proti koncu tekmovanja so se začele pojavljati močne motnje, tako sem ugotovil, da bi bilo bolje prej delati strnjeno in morebiti končati štiri ali pet ur prej. No vsaka izkušnja nekaj stane, ta pa še posebej, saj sem spet začel verjeti v QRP. Tudi načelno velja, da postaje, ki je komaj ali nič ne slišimo, ne moremo klicati niti z veliko močjo, kaj šele z malo. Prednost imajo močne postaje, a le, dokler jih ne bomo imeli vsi. Morda bi bilo bolje razmisliti kaj, storiti na sprejemni strani, kot povečevanje moči, ki ne vodi prav nikamor.
Na tekmovanje nisem bil časovno pripravljen, sem pa 24 ur delal intenzivno in ne le primerjal kako gre sprejem med MMTTY in MixV programom. Večino znakov in raportov sem na MMTTY sprejel kar solidno, le včasih me je presenetilo, da je MixV pravilno sprejel kompletno vrstico, med tem kot je MMTTY imel le kup razmetanih znakov. Takoj bi se odločil zanj, a se mi je N1MM priljubil s svojo enostavnostjo, preglednostjo in seveda, ker je zastonj. Še nekaj se mi je zdelo čudno, ker sem nekatere postaje slabo slišal in verjamem, da so tudi one mene slišale slabo, sprejele pa so vse moje podatke brez ponavljanja. Skoraj bi pomislil, da jim je vseeno, če imajo pravilno sprejeti moj raport ali ne, so pa vse imele nad povprečno število zvez in najbrž tudi drugačno konfiguracijo svoje opreme. Meni pa so se vrnili prijetni spomini v čas, ko sem začel s postajo moči vsega dveh vatov.