Blok diagram amaterske SETI postaje

(Translated from: Angleski original)

Ceprav si niti dve amaterski SETI postaji nista popolnoma enaki, spodnji blok diagram predstavlja tipicen sistem nasih clanov. Klikni na posamezne komponente na sliki za podrobnejse informacije. (prirejeno po diagramu, ki ga je pripravil podpredsednik komiteja za software Dan Fox KF9ET)

Podstavek

(Translated from: Angleski original)

Najlepse pri postavljanju antene za SETI je, da skoraj ne mores narediti napake. Ker zelimo pregledovati nebo za umetnimi signali od drugod je dovolj, da anteno usmerimo navzgor - zvezde (z moznimi naseljivimi planeti) so v vseh smereh. Tako je postavljanje antene za SETI precej enostavnejse kot pa postavljanje enake antene za satelitsko televizijo, kjer mora biti natancno usmerjena proti satelitu.

Ker so vse smeri dobre za SETI, so nekatere SETI antene preprosto polozene na tla v stilu 'pticje kopeli', in gledajo navpicno navzgor. Vendar pa je za disciplinirano pregledovanje neba, kot pri projektu ARGUS, potrebno koordinirano pokrivanje neba, kar zahteva omejeno moznost usmerjanja vsaj nekaterih anten v mrezi.

Ce zelimo anteno usmerjati, moramo upostevati dve moznosti premikanja: azimut, (roza vetrov) in pa elevacijo (kot, za katerega je antena usmerjena navzgor od vodoravne ravnine). V nebesnih koordinatah azimut radijskega teleskopa (skupaj z geografskim polozajem, datumom in uro) doloca rektascenzijo (RA) cilja, medtem ko elevacija (spet skupaj s polozajem, datumom in uro) doloca deklinacijo (Dec). Na angleskih straneh SETI League je na voljo preglednica za pretvarjanje iz zemeljskih v nebesne koordinate.

Ker zivimo na planetu, ki se vrti je Zemlja sama najcenejsi rotator po rektascenziji, samo ce smo dovolj potrpezljivi, da pocakamo na zeljeni del neba. Ker pa se (hvalabogu!) Zemlja ne vrti v smeri sever-jug, lahko dosezemo pomik po deklinaciji samo tako, da premikamo anteno v smeri sever-jug. To lahko dosezemo tako, da rotator za satelitsko TV montiramo tako, da premika anteno po elevaciji. Na angleskih straneh SETI League je na voljo clanek na to temo.

Antenski rotatorji potrebujejo vir napajanja. Tega lahko predstavlja star sprejemnik za satelitsko televizijo, ki ima vcasih celo prikazovalnik polozaja antene. Sicer pa lahko uporabimo locen usmernik. Zahtevana napetost je ponavadi med 24 in 36V, rotatorji pa potegnejo od enega do stirih amperov. Polariteta doloca smer vrtenja, tako da za vrtenje v obeh smereh potrebujemo stikala.

Vec o tem je na voljo na angleskih straneh SETI League, pod poglavjem Antene in primarni viri.

Nazaj na blok diagram

Parabolicna antena

(Translated from: Angleski original)

Ceprav je bilo za SETI uspesno uporabljenih ze mnogo tipov anten, je dalec najbolj zazelen tip antene za amaterski SETI parabolicni reflektor ("kroznik"). Njegova glavna prednost je, da deluje v zelo sirokem podrocju frekvenc: na spodnjem koncu je omejitev premer (ki mora znasati solidno stevilo najdaljsih sprejemanih valovnih dolzin, da dobimo smiselen dobitek), na zgornjem pa tocnost povrsine (ki od idealne parabolicne oblike ne sme odstopati vec kot majhen delcek najkrajse sprejemane valovne dolzine, da dobimo razumen izkoristek). Tipicne antene za satelitsko TV so uporabne v mikrovalovnem podrocju od 1 do 10GHz.

Za sprejem na podrocju 1.4 do 1.7 GHz, ki je v amaterski SETI aktivnosti najbolj zazeleno, je najprimernejsa velikost parabole tri do pet metrov premera. V drzavah kot sta Kanada in ZDA, kjer so dve desetletji mnogo uporabljali C-band (3.7..4.2GHz) satelitsko TV, je mnogo primernih anten na voljo poceni ali zastonj. V drugih delih sveta kjer je teze priti do taksnih anten, podjetni clani uporabljajo odpisane 'postarske (telekom) antene, ali pa jih celo sami izdelajo.

Dobitek kroznika je odvisen od njegovega premera in od valovne dolzine. Kot prvi priblizek za napetostni dobitek (izrazen kot razmerje) lahko vzamemo obseg zrcala, izmerjen v valovnih dolzinah. Naprimer, 3m kroznik ima 9.4m obsega. Na valovni dolzini 21cm (ki ustreza popularni SETI frekvenci 1420MHz) je to 940/21 ali priblizno 45. Mocnostni dobitek je kvadrat tega, priblizno 2000 ali +33dB. (Ker je izkoristek amaterskih SETI anten okrog 50%, je realnejsa stevilka 30dB)

Velikost antene doloca tudi sirino snopa, ki diktira potrebno tocnost pri usmerjanju antene. Sirina snopa, kjer sprejemana moc pade na polovico v radianih je priblizno enaka valovni dolzini deljeni s premerom antene. V zgornjem primeru 3m antene na 21cm je sirina snopa priblizno 21/300 ali 0.07 radianov torej 70 miliradianov, kar je priblizno stiri stopinje.

Pri nabavi rabljene antene je vazno v kaksnem stanju je. Glavna skrb gre tocnosti povrsine. Da bi delovala v skladu s pricakovanji, povrsina ne sme odstopati od idealne za vec kot desetinko valovne dolzine. Na 1420MHz je to priblizno 2cm. Ce ima povrsina jamice ali je udrta in ukrivljena vec kot za 2cm, se je taksni anteni bolje izogniti. Ce plosce manjkajo ali so ukrivljene, antena ne bo dobro delovala.

Potem si oglejte pritrdilne elemente. Ce so zarjaveli, bo anteno tezko podreti in se teze sestaviti nazaj. Vcasih je vazna teza in upor vetra, v tem primeru je morda primernejsa mrezasta antena.

Mnogo pritiklin, ki spadajo k anteni za satelitsko TV za SETI ni pretirano uporabnih, zato ne placujte za njih posebej. Primarni viri in konverterji za C ali Ku band so uporabni samo, ce mislite iskati na teh podrocjih (nekateri nasi clani to pocno, vendar jih vecina preferira 'water hole' na L bandu). Satelitski sprejemniki so dober vir mikrovalovnih komponent, sicer pa za SETI niso kaj prida uporabni. Polarni rotator za pokrivanje geostacionarne orbite niso posebno uporabni za meridiansko tranzitne radijske teleskope, razen ce jih ustrezno modificiramo.

Na koncu je vse odvisno od tega, koliko denarja je na voljo, torej uporabite tisto, kar si lahko privoscite. Vsaka antena sprejema bolj kot nobena antena!

Dodatne informacije o razlicnih antenah za SETI, vkljucno z linki na strani prodajalcev so angleskih straneh SETI League, v poglavju Antene in primarni viri.

Nazaj na blok diagram

Primarni vir

(Translated from: Angleski original)

Radijske valove, ki prispejo do antene, parabolicna oblika zrcala usmeri proti tocki pred zrcalom, inmenovani gorisce, kjer se zbere vsa energija. Naloga primarnega vira, ki je montiran v goriscu in gleda poti zrcalu je, da to energijo zbere in poslje naprej v predojacevalec.

Najpogostejsi primarni vir pri amaterskih SETI postajah je kovinska cev, zaprta na koncu, ki je najdalje od zrcala, ki predstavlja kratko staknjen okrogel valovod. V njem je kovinska sonda, prikljucena na srednjo zilo koaksialnega kabla, ki vodi energijo za predojacevalec. Odprtina valovoda je vcasih obdana s kovinskim obrocem, ki izboljsa ucinkovitost zbiranja energije in zmanjsa sprejem motenj, ki vpadajo mimo zrcala. Podrobnejsi opis tega je na angleskih straneh SETI League, v tem clanku. )

Glavna slabost vira z okroglim valovodom je njegova velikost, saj prekriva del odprtine antene in s tem zmanjsuje njeno efektivno povrsino in dobitek. To je problem predvsem na majhnih antenah, postane pa zanemarljivo na popularnih SETI frekvencah med 1.4 in 1.7 GHz, ko premer antene preseze priblizno stiri metre.

Alternativa valovodu je vijacna antena s priblizno tremi ovoji, katerih obseg je enak valovni dolzini na sprejemani frekvenci, razmik med njimi pa cetrt valovne dolzine. Vijacna antena manj blokira odprtino, vendar pa je bolj podvrzena motnjam od strani. Clani SETI League uspesno uporabljajo oba tipa anten.

Vec informacij o primarnih virih za SETI, vkljucno z linki na prodajalce je na angleskih straneh SETI League va strani Antene in primarni viri.

Nazaj na blok diagram

Nizkosumni predojacevalec

(Translated from: Angleski original)

Naloga nizkosumnega ojacevalca, imenovanega tudi predojacevalec je, da nemogoce sibek signal pretvori v samo smesno sibkega. Najvaznejsi pri izboru predojacevalca so frekvencni pas, ojacenje in sumna temperatura.

Frekvencni odziv doloca kateri del elektromagnetnega spektra predojacevalec ojacuje z najmanjsim popacenjem in sumom. Predojacevalec je treba izbrati v skladu z zahtevami SETI postaje, n. pr. predojacevalec za C-band satelitsko TV v podrocju 3.7 do 4.2 GHz ni primeren za nadzor vodikove crte na 1.4 GHz. Nekateri predojacevalci vsebujejo filtre, ki sicer zozijo pas ojacevanih frekvenc, vendar pa lahko pomagajo odpraviti motnje s sosednjih frekvencnih podrocij.

Ojacenje, ponavadi podano v decibelih (dB) pove koliko predojacevalec ojaci vhodni signal. Ceprav pravijo da 'od viska glava ne boli', pa to ni tako pri ojacenju predojacevalca. Preveliko ojacenje lahko celo zmanjsa obcutljivost sprejemnika. 'Od oka' pravilo je, da naj bo ojacenje predojacevalca enako vsoti sumnega stevila sprejemnika (vdB), izgub v kablu (tudi v dB) plus deset dodatnih dB. Za povprecno postajo skratkim kablom med predojacevalcem in sprejemnikom je 20dB ojacenja priblizno prav. Ce je kabel daljsi ali ima velike izgube, bo bolje 30dB ojacenja.

Sumna temperatura pove, koliko dodatnega suma bo predojacevalec prispeval v SETI sistem. Ker mora vsak signal tekmovati z razlicnimi viri naravnega in umetnega suma, je zazeljena cim nizja sumna temperatura. V amaterskih SETI postajah so ponavadi uporabljeni predojacevalci s sumnimi temperaturami med priblizno 35 in 100K (Kelvin). Vcasih je sum podan s sumnim stevilom v dB ali pa s sumnim faktorjem brez enot. Na angleskih straneh SETI League je na voljo preglednica za preracun med temi enotami. Sumno temperaturo predojacevalcu vcasih lahko zmanjsamo tako, da ga hladimo. Na angleskih straneh SETI League je na voljo preglednica za izracun izboljsave s hlajenjem.

Komercialni predojacevalci so ponavadi na voljo z razlicnimi vhodnimi in izhodnimi konektorji. Vecina clanov SETI league se je odlocila za konektorje tipa N, saj so taksni najpogostejsi na primarnih virih in mikrovalovnih sprejemnikih. Zaradi cim manjsih izgub se splaca predojacevalec montirati direktno na primarni vir, z ustreznim koaksialnim prehodom (ponavadi je to moski-moski N sodcek).

Dodatna zahteva je napajalna napetost za predojacevalec. Vecina jih deluje z enosmerno napetostjo okrog 12V. Nekaterim predojacevalcem je treba napajanje pripeljati po srednji zili koaksialnega kabla, vcasih pa imajo zunanji prikljucek za napajanje. Napajalno napetost po koaksialnem kablu lahko daje ze mikrovalovni sprejemnik, ce ne pa je treba v kabel vkljuciti napajalno kretnico, ki jo priklucimo na ustrezen usmernik. Na angleskih straneh SETI League je na voljo dodaten opis taksnih kretnic. Ceprav je to obicajen nacin napajanja naprav pri anteni pri komercialnih sprejemnikih za sat TV, pa imajo mnogi SETI eksperimentatorji raje poseben kabel za enosmerno napajanje. Pozor: v tem primeru dvakrat preveri polariteto napetosti! Ponavadi je minus na masi predojacevalca.

Ceprav je vecina komercilnih (in mnogo doma narejenih) predojacevalcev v kovinski skatli, ki je oklop proti VF motnjam, pa ponavadi niso narejeni vodotesno. Da vremenski vplivi ne bi povzrocali skode, je predojacevalec smiselno dati v plasticno posodo za hrano, v katero izvrtamo luknje za kable, ki jih zatesnimo s silikonskim kitom.

Informacije o komercialnih virih kit kompletov in gotovih predojacevalcev, pa tudi sheme in navodila za samograditelje so na voljo na angleskih strneh SETI League na strani o predojacevalcih in filtrih.

Nazaj na blok diagram

Linijski ojacevalec (po potrebi)

(Translated from: Angleski original)

Potrebujes samo se malo dodatnega ojacenja v svojem sprejemniku za vodikovo crto, da bi nadomestil izgube v kablu? Ne zapravljaj denarja za drage predojacevalce! V ta namen se odlicno obnesejo linijski ojacevalci za satelitsko televizijo!

Skyvision[telefon (800) 500-9275 v ZDA] prodaja dva 20dB ojacevalca. Kataloska stevilka #02-3000018 (PerfectVision part number PVAMP-1) stane $24.94, trenutno s popustom $19.25, in ima konstantno ojacenje med 950 in 2250MHz. Namenjen je za MF ojacevalec za sat TV. Kataloska stevilka #02-3034005 (SVI part number ILA-20W) pa gre od 40 do 2150MHz in stane $29.25. Oba imata sumno stevilo okrog 3dB in primeren dimamicni obseg za uporabo po HEMT predojacevalcu.

Ti ojacevalci imajo zenske F konektorje, so precej majhni in rabijo 12 do 24 V napajanja po srednji zili koaksa, porabijo pa zelo malo. Enosmerna je prevezana tudi na vhodni konektor za napajanje predojacevalca. Ce sprejemnik ne daje enosmerne na srednjo zilo, je potrebna napajalna kretnica.

Zgoraj omenjena ojacevalca se za nase namene ne razlikujeta mnogo.

Pozor! Ce nanizas prevec ojacenja, te cakajo motnje od GPS satelitov in drugih virov na sosednjih frekvencnih pasovih. Kjer malo ojacenja koristi, ga lahko veliko skoduje.

Nazaj na blok diagram

VF kabel

(Translated from: Angleski original)

Pri tipicni SETI postaji je antena s predojacevalcem zunaj, sprejemnik, racunalnik in druge pritikline pa v hisi. Razdaljo med obema polovicama postaje premostimo z VF kablom.

VF pomeni visoka frekvenca. Zanjo uporabljamo ponavadi koaksialne kable, najraje taksne z malimi izgubami na visokih (mikrovalovnih) frekvencah. Kabel za kabelsko TV je poceni (centi za meter), vendar ima na podrocju kjer tipicno deluje amaterski SETI (1.4 do 1.7GHz) precejsnje izgube. Kabel, ki ga prodajajo za CB postaje je malo boljsi in malo drazji. V Radio Shacku in podobnih trgovinah prodajajo nekaj, cemur recejo 'koaks z malimi izgubami' - je malo debelejsi (priblizno 1cm) kot TV ali CB kabel, stane okrog dolar ali vec za meter in ima oznake kot so Belden 9913, RG-8 Polyfoam itd. Zanj so primerni posebni konektorji (najveckrat uporabljamo konektorje tipa 'N'), za montazo katerih pa je potrebno nekaj izkusenj.

Vedno velja: daljsi kot je kabel, vec izgub ima. Zato poskusamo anteno montirati cim blize sprejemniku. Ce to ni mozno, je treba uporabiti predojacevalec z vecjim ojacenjem (da signal ojacimo, preden se izgubi v kablu), dodati linijski ojacevalec ali pa montirati sprejemnik (ali pa vsaj konverter - pri nizji frekvenci ima kabel manj izgub) pri anteni. Druga moznost je uporaba posebnih kablov z nizkimi izgubami, kot je Andrew Heliax ali podobni, ki stanejo vec kot deset dolarjev za meter.

Nazaj na blok diagram

Napajalna kretnica (po potrebi)

(Translated from: Angleski original)

Vecina nizkosumnih ojacevalcev, ki jih uporabljamo v amaterskem SETI potrebuje enosmerno napajanje, ponavadi okrog 12V. Nekaterim je treba pripeljati napajanje po srednji zili koaksialnega kabla. Ce za to ne poskrbi ze sprejemnik, je treba v kabel vklopiti napajalno kretnico in jo priklopiti na ustrezen usmernik.

Kretnica je ponavadi majhna skatlica z dvema koaksialnima konektorjema in prikljuckom za enosmerno napetost. Eden od konektorjev je ponavadi oznacen "from LNA" ali pa "RF+DC", to je tisti na katerga pride enosmerna napetost. Na tega prikljucimo kabel, ki pride od predojacevalca (antene). Drugi konektor je oznacen "to receiver" ali "RF", na njem ni enosmerne in tega priklopimo na sprejemnik.
POZOR: napacna prikljucitev kretnice lahko poskoduje sprejemnik.

Shema kretnice je precej enostavna. Konektorja sta ponavadi povezana s 50 ohmsko mikrotrakasto linijo, ki ima na sredi cip kondenzator, ki zapira pot za enosmerni tok. Visokofrekvencna dusilka povezuje tisto stran, ki gre na predojacevalec (anteno) s prikluckom za napajanje, ki je ponavadi skozni kondenzator. Na tega na zunanji strani pripeljemo napetost (ponavadi +12V) iz ustreznega usmernika, n. pr. Radio Shack kataloska st. 273-1652 ($12.99).
POZOR: pri priklapljanju je treba paziti na polariteto (plus/minus), saj napacna polariteta lahko poskoduje predojacevalec.

Mnogo SETI amaterjev uporablja komercialno napajalno kretnico, ki jo prodaja Down East Microwave kot model BT za $35. Uporablja N konektorje in je kompatibilna z njihovimi predojacevalci. Je dokaj zanesljiva, paziti je treba samo da jo pravilno obrnemo in pa na polariteto napajanja.

Vec o tem je na angleskih straneh SETI League, na strani o predojacevalcih in filtrih.

Nazaj na blok diagram

Usmernik (po potrebi)

(Translated from: Angleski original)

Nizkosumni predojacevalec pri primarnem viru SETI antene deluje z virom enosmernega napajanja, tipicno v podrocju +12V. Neodvisno od tega, ali je predojacevalec napajan preko napajalne kretnice po srednji zili koaksialnega kabla ali pa po posebni zici, je potreben ustrezen usmernik.

Ceprav so stabilizirani laboratorijski usmerniki uporabni za to (v laboratorijih SETI League jih uporabljamo pri testiranju predojacevalcev), pa so precej dragi. Alternativa so usmerniki v vtikacu, ki jih lahko vtaknemo v domaco vticnico.

V laboratorijih SETI League je bil pred kratkim testiran Radio Shack kataloska st. #273-1652D 12V 500mA enosmerni adapter. Rezultati so podani v spodnji tabeli. Valovitost je sicer vecja kot bi si zeleli, vendar pa imajo predojacevalci, ki jih priporocamo vgrajene trinoge 5V stabilizatorje ki to pomankljivost odpravijo. Skratka: to je najcenejsa ($12.29) 'stenska bradavica', ki zadovoljivo napaja SETI predojacevalec.

Rezultati preizkusa: Radio Shack Model 273-1652D

R_L (ohm) V_L (V) I_L (mA) P (W) valovitost (mv p-p) valovitost (%)

220 16 73 1.2 250 1.6

110 15 136 2 400 2.7

68 14 205 2.9 600 4.3

27 13 481 6.3 1200 9.2

R_L (ohm)	V_L (V)	I_L (mA)	P (W)	valovitost (mv p-p)	valovitost (%)
220	16	73	1.2	250	1.6
110	15	136	2	400	2.7
68	14	205	2.9	600	4.3
27	13	481	6.3	1200	9.2

Graham Vincent, prostovoljni regionalni koordinator SETI League za Novo Zelandijo pa predlaga naslednje:

"Uporabljam majhen 7Ah hermeticen svincen akumulator. Pri 15mA zdrzi stiri tedne med polnjenji in ne sumi. Stal je okrog $12, vsakdo pa ima polnile, mar ne?"

Vec o tem je na angleskih straneh SETI League, na strani o predojacevalcih in filtrih.

Nazaj na blok diagram

Mikrovalovni sprejemnik

(Translated from: Angleski original)

Mikrovalovni sprejemnik ozek del radijskega spektra pretvori v nizkofrekvencno podrocje, kjer ga analiziramo. Na podrocju sprejemnikov ima eksperimenter vecjo izbiro kot pri kateremkoli drugem delu amaterskega SETI sistema. Stiri moznosti, v vrstnem redu padajocih cen so:

1. Mikrovalovni skenerji visjega razreda. Ti sprejemniki (n. pr. Icom R-7000, R-7100, R-8500, AOR 3000 in 5000) lahko sprejemajo razlicne modulacije, n. pr. AM, FM, CW, SSB, vcasih tudi video in digitalne. Ponavadi nudijo izbiro razlicnih pasovnih sirin v medfrekvenci, vecinoma pa jih lahko sprogramiramo, da pregledujejo doloceno frekvencno podrocje. Tipicno pokrivajo vhodno podrocje od nekaj 100kHz pa do priblizno 2GHz, kar je vec kot potrebujemo za SETI. Cene se zacnejo pri kakik 2000$, torej stanejo toliko kot vsi ostali deli amaterske SETI postaje skupaj.

2. Predelani sprejemniki za readijske teleskope. Eden od redkih ponudnikov komercialnih radio astronomskih sprejemnikov za amatersko trzisce je Radio Astronomy Supplies.Njihovi sprejemniki so namenjeni za zvezno (radiometrijsko) astronomijo (iskanje naravnih astrofizikalnih pojavov), vcasih pa se jih da predelati za SETI uprabo. Za taksne predelave je potrebno imeti izkusnje z elektroniko, vendar pa so rezultati odlicni.

3. Racunalnisko vodeni sprejemniki. Prva generacija je bila izdelana v obliki ISA kartic za v PC racunalnik. Problem so jm delale motnje iz samega racunalnika. Poznejsi modeli, n.pr. Icom PRC1000 in WinRadio 1500e pa so locene skatle, ki jih prikljucimo na PC preko serijskega, paralelnega ali pa USB porta. V mnogocem so podobni mikrovalovnim skenerjem visjega razreda, ker pa uporabljajo zunanji racunalnik, so ponavadi pol cenejsi.

4. Kombinacije konverterja in sprejemnika. Na voljo je vec konverterjev, ki dolocen del mikrovalovnega spektra prestavijo navzdol, da ga lahko sprejemamo na kratkovalovnem ali VHF amaterskem sprejemniku. Popularne enote so na voljo pri Down East Microwave v ZDA in pri VHF communications v Evropi. Privlacni so za tiste, ki imajo kvaliteten sprejemnik, ki pa ne pokriva frekvenc zanimivih za SETI. Stanejo priblizno polovico cene racunalnisko vodenih sprejemnikov, je pa potrebno imeti ustrezen sprejemnik za nizja frekvencna podrocja.

Za katerikoli sprejemnik se ze odlocimo, ga je treba uprabljati v enobocnem nacinu (USB ali LSB), na fiksni frekvenci in ne skanirati. To pa zato, ker se z vrtenjem zemlje stalno spreminja smer sprejema in se s fiksiranjem frekvence izognemo problemu 'prevec spremenljivk'.

Omejitev predstavlja sprejemana pasovna sirina. Mnogi SSB sprejemniki pokrivajo samo 3kHz, kar je neucinkovito za SETI. Napredni SETI eksperimenterji vcasih predelajo sprejemnike na 22kHz, sprejemniki izdelani prav za ta namen pa lahko pokrivajo nekaj sto kHz do nekaj MHz naenkrat.

Informacije o razlicnih komercialnih sprejemnikih in kit kompletih ter linki na prodajalce so na voljo na angleskih straneh SETI League v poglavju sprejemniki in konverterji.

Nazaj na blok diagram

Audio povezave

(Translated from: Angleski original)

Raznen v primeru racunalnisko krmiljenih sprejemnikov, pri katerih so vsi signali direktno povezani na racunalnik, je treba pri amaterski SETI postaji posebej izvesti audio povezavo med sprejemnikom in zvocno kartico v PCju. Ponavadi je potrebno nekaj eksperimentiranja, saj imajo sprejemniki in zvocne kartice razlicne vhode in izhode.

Mikrovalovni sprejemnik ima ponavadi izhode Line Out, Speaker in Headphones (linijski izhod ter prikljucka za zvocnik in slusalke). Vecinoma je najboljsa moznost prikljucek visokoohmski izhod nizkega nivoja 'Line Out'. Prikljucka za zvocnik in slusalke sta ponavadi nizkoohmska z visjim nivojem, navisjim na prikljucku za zvocnik. Ker so zvocne kartice obcutljive na preobremenitev in popacenja zaradi prevelikih signalov, je priporocljivejsi prikljucek za slusalke.

Zvocne kartice imajo ponavadi prikljucka Microphone in Line audio input (mikrofonski in linijski priklucek). Vecinoma je prava izbira linijski prikljucek, saj je mikrofonskega lazje preobremeniti. Nivo na sprejemnikovem Line Out izhodu bo verjetno najbolje ustrezal obcutljivosti Line In vhodu na kartici.

Ce je na voljo samo mikrofonski vhod, lahko nivo iz sprejemnika prekrmili zvocno kartico in pride do popacenj. Ta problem resimo z atenuatorjem med sprejemnikom in zvocno kartico. Ceprav je taksen atenuator mozno kupiti v HIFI trgovinah ali pa ga izdelati doma, je najpreprosteje kupiti kabel z vgrajenim atenuatorjem. Ti so namenjeni za povezovanje visokonivojskih izhodov gramofonov, magnetofonov in CD playerjev na nizkonivojske vhode stereo predojacevalcev. Dobro se obnese Radio Shack kataloska stevilka 42-2152, setst cevljev dolg kabel z vgrajenim atenuatorjem, z 1/8 palcnimi phono konektorji na obeh straneh, stane pa $3.49.

V vsakem primeru pa mora biti kabel med sprejemnikom in racunalnikom dobro oklopljen. Zicam za luci, telefone in zvocnike se je bolje izogibati, saj naredijo sistem obcutljivejsi za motnje in brum.

Nazaj na blok diagram

Podatkovni kabel

(Translated from: Angleski original)

Poleg analiziranja signalov nekateri racunalniki v SETI League tudi upravljajo s sprejemniki. Racunalnisko krmiljene sprejemnike, ki smo jih omenili v sekciji o sprejemnikih lahko uglasujemo z racunalnikom preko serijskega, paralelnega ali USB porta. Tudi antene lahko upravlja racunalnik, ce so opremljene z ustreznimi rotatorji. Nekateri SETI racunalniki vklopijo zvonce in luci, ce zavohajo kaj zanimivega. Nekateri najnaprednejsi tudi po Internetu poklicejo druge, da bi potrdili sprejem signala.

Nekateri sprejemnki delujejo samo z ukazi z racunalnika, pri drugih pa je to samo opcija. Nekateri sprejemniki (n. pr. ICOM R-7000) pa potrebujejo dodaten vmesnik za RS-232. Nekateri programi za SETI analizo signalov (n.pr. SETIFox, ki ga je napisal nas clan in podpredsednik odbora za software Dan Fox) so posebej napisani tako, da se posluzujejo teh moznosti.

Podatkovni kabli pa nikakor niso nujni, zaenkrat ima popolnoma racunalnisko nadzorovano postajo samo nekaj naprednih clanov, stvar pa je se v poskusni fazi. Razen pri posebnih sprejemnikih, n.pr. WinRadio, je mozno vse potrebne funkcije nastavljati rocno, kar je tudi najbolj obicajno. Bodo pa tehnike avtomatizacije postale pomembnejse v prihodnosti, ko bo to zahtevalo vec sprejemnikov, anten in verifikacijskih protokolov.

Nazaj na blok diagram

Racunalnik

(Translated from: Angleski original)

Danasnji najpreprostejsi PC racunalnik je tisockrat zmogljivejsi od racunalnikov, s pomocjo katerih je NASA poslala ljudi na Luno. Seveda pa namen SETI ni priti na Luno, ampak seci mnogo globje v vesolje v iskanju signalov inteligentnega izvora. V ta namen uporabljamo digitalno procesiranje signalov ali DSP.

Pasovna sirina 22kHz, ki jo prpeljemo na vhod zvocne kartice je dokaj majhna in jo tudi racunalnik razreda 486 lahko z odlicno locljivostjo obdela v realnem casu. Tipicen DSP program razdeli sprejemani pas v 2048 kanalov sirokih po 10Hz, ki jih analizira in prikazuje istocasno, v realnem casu. Tako racunalnik iz SETI postaje naredi 2048 kanalni sprejemnik.

Za to potrebni programi, ki so jih razvili clani SETI League, delujejo pod operacijskima sistemoma Microsoft DOS in Windows in so kot shareware poceni ali pa zastonj na voljo clanom SETI league na angleskih straneh SETI League v oddelku Software. Njihova naloga je prepoznati signale, ki kazejo znake umetnega izvora po katerih se razlikujejo od naravnih pojavov in potem pomagajo ugotoviti, da ne prihajajo morda z Zemlje.

Nasa civilizacija onesnazuje radijski spekter, zato je treba temeljito presejati zaznane signale, da bi izlocili motnje zemeljskega izvora od nasih oddajnikov, letal, vesoljskih plovil in satelitov. N. pr. za prve sigale, ki jih je kdaj zaznala postaja projekta Argus se je izkazalo, da prihajajo od tajnega vojaskega satelita. To bi bilo cloveku tezko ugotoviti, za racunalnik pa ni predstavljalo vecjega problema.

Vec o racunalnikih za SETI je na voljo na angleskih straneh SETI League v oddelku Software.

Nazaj na blok diagram

Digitalno procesiranje signala

(Translated from: Angleski original)

Izhod SETI sprejemnika je v glavnem sum, tako naravnega kot umetnega izvora. Ce bomo imeli veliko sreco, bo morda zakopan nekje v tem sumu izvenzemeljski signal inteligentnega izvora. Toda verjetno bo zakopan pregloboko v sumu, da bi ga lahko zaznala cloveska cutila. Da bi locili vseoljsko zrnje od galakticnih plev, uporabljamo tehniko digitalnega procesiranja signalov, DSP.

Prvi korak v procesu DSP je, da nizkofrekvencni izhodni signal sprejemnika pretvorimo v obliko, ki jo racunalnik razume -- to je v digitalne podatke. Za to potrebujemo analogno digitalni pretvornik (ADC), v primeru amaterskega SETI je to zvocna kartica v racunalniku. Skoraj vsaka kartica, kompatibilna s Sound Blasterjem (R) lahko deluje s programsko opremo SETI League. Te kartice vzorcijo zvocni signal 44000 krat na sekundo. Eno od pravil teorije informacij je, da je treba signal vzorciti z vsaj dvakratno najvisjo frekvenco, ki jo signal vsebuje. 44000 vzorcev na sekundo omogoca zajem in analizo signalov do 22kHz.

Ko je signal predelan v digitalno obliko, ga naprej analizira SETI racunalnik s pripadajocimi programi.

Nazaj na osnovno SETI stran