Od ideje do odhoda:

Iz lastnih izkušenj predpostavljam, da si vsak zagrizen radio-operater želi , da bi doživel tekmovanje z nepoznane lokacije, kjer se mu dozdeva, da bi lahko doživel kaj novega, kot na domači lokaciji. Ni nujno, da gre za zmago v tekmovanju. Velik izziv je že, da naredimo več zvez, zveze z daljšim povprečnim QRB, veliko DX-ov itd...
Namen tega članka je, da na kratko opišem doživljaje in dosežke v naši UKV ekspediciji na Gargano (Mt. Nero 1014m asl v južnem delu Italije).
Z Adijem, S55M, sva že dalj časa sanjala o tem, da bi se enkrat odpravila za kakšno UKV tekmovanje nekam proti jugu. V mislih sva imela aktivnost iz Sicilije. Takoj je bilo jasno, da bi naredila sorazmerno majhno število zvez in še to, zaradi precejšnje oddaljenosti od centra aktivnosti, v glavnem samo na 2m obsegu. Dolžina zvez bi bila najverjetneje zanimiva, samo premalo bi jih bilo. Tudi stroški bi bili precej večji, kot sva jih bila pripravljena pokriti.
Zato sva zečela razmišljati tudi po racionalni strani in ugotovila, da bi bilo veliko primernejše, da se odpraviva nekam malo bliže. Pri pregledu zemljevidov se je izkazalo, da bi bila lokacija na Garganu, na "ostrogi italijanskega škornja" v pokrajini Foggia, ob Jadranskem morju, nekje v višini Tirane, precej primernejša lokacija. Točka je popolnoma odprta; samo morje od smeri 300 stopinj preko severa do 150 stopinj, kar pa tudi pokriva dobršnji del perspektivne aktivnosti v UKV tekmovanju. Za čas ekspedicije sva izbrala julijsko UKV tekmovanje. Morda bi bil primernejši septembrski IARU VHF Contest, vendar sva za takrat imela že druge načrte.
Prvotno sva planirala aktivnost samo na 144 MHz obsegu. Ob pripravi stroškovnika se je izkazalo, da bi se strošek na osebo bistveno zmanjšal, če bi k akciji pritegnila še koga. Vodilo je bilo, da najdeva nekoga, ki bo vsestransko uporaben ali pa vsaj priročen za kakšno delo pri izvedbi expedicije. Pomislila sva na Mirka, IK3UNA, ki mu je bila ideja takoj všeč. Z njim smo že bili skupaj v nekaj tekmovanjih na Slavniku in Gažonu. Mirko je zelo miren in potrpežljiv operater. Njegova dobra lastnost je, da poskuša iz danega potegniti največ kar se da. Ker je dobro poznan in cenjen med Italijani, je bil za pomoč pri navezavi stikov z domačini v San Marcu in Lamis, ki je zadnji kraj pred vrhom kamor smo se kasneje odpravili.
Za resno delo je potrebno pripraviti tudi antenske stolpe, nosilne cevi, sidranja, rotorje. itd.... Vse skupaj mora biti takšnih dimenzij, da se da prepeljati na prtljažniku osebnih avtomobilov. Za ta del priprav je od ljudi, ki jih poznam, najprimernejši Tone, S57Q. Ko sem mu povedal o akciji in ga povabil k sodelovanju ni potreboval prav veliko časa, da se je odločil. Tako smo bili že štirje. V glavnem so bile tudi že podeljene naloge za pripravo na expedicijo. Hitro smo prišli do zaključka, da takšno pot ni smiselno delati samo za 2m obseg. Štirim ljudem bi lahko tokom tekmovanja postalo dolgčas, zato smo se odločili, da expedicijo razširimo na vse obsege do 10 GHz. Odločili smo se, da od tehnike vzamemo, kar imamo in običajno uporabljamo. Zadovoljili smo z enim antenskim sistemom za posamezen obseg. Postaje, ki so dobre za gnečo v Slovenij, zagotovo zadovoljujejo potrebe v krajih, kjer ni veliko močnih lokalnih postaj. Vsak je bil zadolžen, da poskrbi za del tehnike. Tako je Adi pripravil tehniko za delo na 5,7 in 10 GHz, Tone 1296 MHz, ostalo pa v glavnem jaz s Tonetovo pomočjo. Odločili smo se, da vzamemo Mirkovo postajo IC-275H, tako da smo imeli eno postajo manj za prenos čez mejo.
Da nas čas ne bi pretirano preganjal, smo se odločili, da krenemo na pot že v sredo zvečer. Tako naj bi ostalo dovolj časa, da v miru pripravimo tabor in spočiti pričakamo začetek tekmovanja.
Odhod in postavitev tabora:
S Tonetom sva se dobila v Domžalah pri mojih starših, kjer sva preložila njegovo tehniko v kombi in na prikolico. Kombi nam je posodil Adijev stric, prikolico pa moj. Potem sva krenila proti Vrhniki, kjer sva naložila še mojo ropotijo in počakala Adija. Ko je končal službo, smo odrinili proti Kopru, kjer smo naložili še njegove stvari. Ravno ob polnoči smo se znašli na slovensko-italijanski meji. Izkazalo se je, da smo postopili zelo pametno, da smo pripravili ATA-Carnet (prijava in popis kompletne opreme za prenos preko meje na gospodarski zbornici). Formalnosti na meji smo opravili zelo hitro in brez kakršnihkoli zapletov.
Okrog tretje ure zjutraj smo že prispeli na železniško postajo v Mestre, kjer nas je čakal še Mirko, IK3UNA, zadnji član odprave. Izmenoma smo se menjavali na šoferskem mestu s krajšimi postanki in okrog ene ure popoldne smo prispeli v San Marco in Lamis. Tu smo bili dogovorjeni z Antonijem, IK7XXG, da nas odpelje na lokacijo. Ker nam je ostalo nekaj časa, do njegovega zaključka službe, smo se odločili za krajše kopanje v morju, ki nas je prijetno ohladilo in poživilo.
Okrog tretje ure smo se vrnili in se srečali z Antonijem, IK7XXG ter Pietrom IZ7ECU. Spoznali smo se in ob pivu naredili načrt o nadaljnih aktivnostih. Ponudila sta nam pomoč pri postavitvi tabora in ostalih zadevah, ki bi nam prišle prav. Odšli smo na lokacijo Monte Nero na nadmorski višini 1014m. Tam smo razložili naše stvari. Okrog 11 ure zvečer sta naša gostitelja pripeljala večjo skupino domačinov, ki so nam postavili velik šotor, v katerem smo lahko postavili “shack” za 2m, 70cm in 23 cm, kar se je kasneje izkazalo kot zelo dobro, ker smo si zlahka posredovali podatke za “SKEDe” iz banda na band.
V ekipi smo bili sami stari znanci, ki smo skupno obdelali že precej tekmovanj, zato smo brez težav postavili kompletno antensko “farmo” in smo bili v petek že pred dvanajsto uro pripravljeni na delo. Aktivirali smo 2m obseg, ki je bil sorazmerno živ. Signali iz Slovenije so bili močnejši kot smo pričakovali. Brez težav smo delali zveze tja do 850 km z močnimi signali. Aktivirali smo tudi ostale obsege. Na vseh smo bili zadovoljni z delovanjem in vzpostavljenimi zvezami. Petek nam je tako minil ob postavljanju in preizkušanju tehnike ter propagacije in možnosti, ki nam jih je nudila lokacija. Zvecer smo preživeli ob prijetnem kramljanju, degustiranju vina in hrane, ki jo je pripravljal Pietro, IZ7ECU.
Tekmovanje:
Prijetno spočiti smo v soboto dopoldne opravili še manjša dela pred tekmovanjem. Ob 1400 UTC pa smo začeli za res. Pogoji so bili bolj ali manj dobri na vseh obsegih. Na dveh metrih smo imeli srečo z nekaj ES odpiranji. Nekako najmanj zadovoljni smo bili z 70cm obsegom, kjer smo imeli zelo velike motnje od mobitelov in bližnjega TV oddajnika po celem področju, tako da je bil sprejem zelo otežen in tudi kasnejši komentarji korespondentov so bili, da smo na 70cm slišali precej slabo. Drugače pa je vsa tehnika je delovala brezhibno. Domačini so bili navdušeni nad našim pristopom do tekmovanja in so bili zadovolnji, ker so se lahko marsičesa naučili, predvsem enostavnih prijemov in vztrajnosti. Tekmovanje in našo expedicijo smo uspešno in zadovoljno zaključili.
Pospravljanje tabora in vrnitev domov:
Celoten tabor smo pospravili v dobrih štirih urah. Potrudili smo se, da smo lokacijo zapustili v stanju, kakršno je bilo pred našim prihodom. V nedeljo zvečer ob desetih je nastopil čas, da smo se zahvalili domačinom za njihovo gostoljubnost in se podali na pot domov. Na hitro smo si privoščili še nočno kopanje v morju, da smo s sebe sprali umazanijo in se malo osvežili. Mirka smo dostavili domov v Verono, tako da je bila pot na povratku malo daljša. Tudi ob povratku nazaj nismo imeli nikakršnih težav pri prehodu državne meje. V ponedeljek zvečer smo bili vsak na svojem domu in mislim, da je vsem godil počitek v domači postelji. Stolpe, antene, radijske postaje in ostalo tehniko pa še zdaj iščemo naokrog, kdo ima kaj, HI!
Skrčen raport naše dejavnosti v IK7/S57C/P pa je sledeč:
Narejenih je bilo skupno približno 700 zvez, od tega v tekmovanju 500. Priblizno 80 zvez je daljših od 800km. Najdaljša zveza na
2m je: "GI4OWA IO64IX 2231 km",
na 70cm "OK2KKW JO60JJ 989km",
na 23cm: "I3ZVN JN55QQ 561km",
na 13cm: "IW3HMH JN66EB 551km",
na 6cm: "I3ZVN/3 JN55PS 572km" ter
na 3cm: "I3ZJL/3 JN55PS 572km".
Uporabljena tehnika je bila:
2m: 2x16 el. I0JXX, IC275H, 3CX800, SP2000, 15m RG214….
70cm: 4x21 el. F9FT, TS811E, F6007, MGF1302, 10m RG214….
23cm: 50 el. DL6WU/HM, LT23S, TS711, 2C39, MV1296, 10m RG214….
13cm: ZIF S53MV RTX, 43el. Yagi
6cm: ZIF S53MV RTX, parabola
3cm: parabola, IC202, XVERT/DB6NT (0,8W)
korespondenca za mikrovalove: 12 el. I0JXX, FT817, TLA100.
Vso tehniko smo napajali z dvema generatorjema in sicer 4,5kVA in 3,5kVA, ki sta popila 110 litrov bencina. Teže tovora nismo tehtali, je pa bil kombi poln znotraj in na strehi pa še prikolico smo vlekli s seboj. Potrošnjo goriva pri operaterjih nismo merili, je pa šlo v obtok kar nekaj vina in piva, čeravno se je v vročini, ki nas je spremljala najbolj prilegla navadna voda. Prevozili smo preko 2000 km. Cena expedicije pa je bila majša, kot smo pričakovali, nekje med 40-50.000,00 SIT na osebo (dosti manj ne potrošimo niti takrat, ko se preganjamo po Sloveniji).
Lep pozdrav vsem tekmovalcem in DX-arjem v pričakovanju, da se slišimo tudi v času naše naslednje expedicije 01.-02. septembra OM/S57C/p iz "Lomnicky štit" 2632m - KN09CE (druga skrajnost našega UKV tekmovalnega dosega.... 700km na vzhod...).