WIFI antene in meritve na njih

Odločil sem se, da napravim par meritev na WIFI 2,4GHz antenah.

Kot oddajnik sem uporabil VCO od S53MV, uglašen na 2,45GHz, ter zraven ojačevalnik od S51KQ, ki je ojačal signal približno na 200mW. Antena je bila longperiodic od S57UUU, vse skupaj pa postavljeno na fotografsko stojalo.

Prvi dve sliki prikazujeta oddajnik v horizontalni polarizaciji in zadnja v vertikalni polarizaciji.

Na sprejemni strani sem uporabil antenski rotator, za rotiranje anten, predojačevalnik z Gali59 (A=18dB), logaritemski detektor z AD8362, ter prilagojen merilnik moči od OZ2CPU, podatki pa so potovali preko RS232 vmesnika na računalnik, kjer je podatke zajemal programski paket PolarPlot od G4HFQ. Razdalja med sprejemnim delom in oddajnim je bila malo manj kot 100m.

Najprej sem pomeril smerni diagram dipola. Iz diagrama se vidi, da je sprejemni kot 103 stopinje, ter da spodnji del diagrama ni enak zgornjemu delu. Vzrok za nastanek te napake je bil kovinski drog z zadnje strani dipola, ki je vplival na meritev.

Kot drugo sem pomeril Biloop anteno. Sprejemni kot antene je 68 stopinj. (Glede izdelave antene glej tole)

Dobitek antene je pa 7,3dBd.

Kot tretjo sem pomeril Biquad anteno. Sprejemni kot antene je 61 stopinj in dobitek 7,6 dBd.

Kot zadnjo sem pomeril Yagi anteno, ki je bila izdelana po lastnem designu, s pomočjo programskega paketa DL6WU in simulirana s pomočjo YM311. Dve anteni je izdelal Matej S56ZM in sta bile v praksi že tudi preizkušeni.Sevalni element je dipol, ki ima prilagoditev na kabel s pomočjo koščka semirigid koaksialnega kabla, električne dolžine polovico lambda.

Reultati meritev niso najbolj pregledni. Antena ima relativno velik dobitek, moja merilna oprema pa dokaj majhno dinamično področje. Če ne drugo, se pa da odčitati sprejemni kot ki znaša horizontalno 25 stopinj in vertikalno 30 stopinj in pa dobitek antene, ki je bil izmerjen 11,2 dBd. Prvi od sevalnih diagramov kaže horizontalno in drugi vertikalno polarizirano anteno.

Dobitek obeh anten sem meril že prej, na razdalji 30 m in izmeril dobitek prve 12,5 dBd in druge 12,6 dBd. Po simulaciji bi antena naj imela dobitek 15,9 dBi, če odštejem 2,14dB dobim 13,76 dBd. Razlika med simulirano in izmerjeno vrednostjo je malo več kot 1 dB, kar je za mojo merilno opremo in natančnost izdelave antene zelo vredu.

Sevalni element Yagi antene je izdelan iz bakrene pločevine debeline 1 mm in širine 5 mm, ter dolžine 127 mm, ter izveden kot zaviti dipol.

Na koncih je ukrivljen okrog svedra premera 13 mm.

Prilagoditev je izvedena z kablom UT-085, plašč dolžine 38 mm. Izolator je na vsakem koncu za 1 mm daljši, žila pa približno 4 mm na vsakem koncu.

Kabel navijemo okroh svedra premera 6 mm v obliko, kot je na drugi sliki.

V končani anteni izgleda prilagoditev takole:

Plašč dovodnega kabla je prispajkan skupaj z plaščem semirigid kabla, žila pa na en konec dipola. Sredina prilagodilnega transformatorja pa je prispajkana vsak konec na en pol zavitega dipola.

Nekaj meritev še na sistemu za 70cm in 2m

Smerni diagrami anten:

Prvo 4 x 5 Elementv Loop antene postavljene v H.

Drugo 5 Elementna Yagi antena, ki je bila objavljena v CQZRS; S53MV, meritev je služila bolj za referenco in ugotavljanje dobitka in razlike.

Tretje pa sedaj sistem 4 x 21 ele TONNA Yagice, postavljene v H:

Sistem ima sicer zelo velik dobitek, vendar le 13 stopinj. Nisem siguren, če bomo uspeli iz njih potegniti vse, kar se da. Z FT736 smo poslušali Madžarski far in primerjali 5 ele yagico z tem sistemom. Po S merilniku postaje je yagica dosegala signal okrog S1 , sistem pa S9+10. Sicer je to vse skupaj bolj relativno, 1 S enota bi naj bila nekje 6dB dobitka (upam da se ne motim), če bi to preračunal ne gre nikakor skupaj. Razlika pa je vsekakor očitna.

Pa še sistem 8 x 10 Elementne DJ9BV yagice, ki jih uporabljamo v tekmovanju na 2m področju. Antene niso ravno na optimalni medsebojni razdalji. Upam, da nam letos to uspe popraviti.