Merilni mostiček za merjenje prilagoditve Ver: 2
Prvo nekaj slik kupljenega mostička, ki ima frekvenčno karakteristiko od 1 do 1000 MHz.
Za meritve sem sestavil merilno progo. Signal sem na merilnem mestu prvo ojačil in zajemal z logaritemskim detektorjem.
Rezultati so bili naslednji, merilno območje 10 db/div:
1. Merilno območje je bilo od 21 MHz do 767 MHz
2. Meritev na odprtih sponkah
3. Na merilni vhod priključen koaksialni kabel dolžine 1 m
4. Na merilni vhod priključen kabel dolžine 1 m in zaključen z 50 E zaključnim uporom.
Še meritev kupljenega zaključnega upora in na drugi sliki zaključni upor domače izdelave.
Za primerjavo sem pomeril še prej izdelani mostiček, pod enakimi pogoji:
1. Merilna proga
2. Meritev na odprtih sponkah
3. Na merilni vhod priključen kabel dolžine 1 m
4. Na merilni vhod priključen kabel dolžine 1 m in zaključen z 50 E uporom
Zakljucni upor direktno na izhodu:
To so rezultati dela do sedaj. Po kar nekaj izdelanih mostičkih, v moji delavnici pa tudi pri drugih radioamaterjih, ter po kar nekaj napisanih pismih, pa sem vseeno prišel do nekaterih zaključkov, ki sem jih upošteval pri gradnji novega merilnega mostička.
1. Problem uporabljenih konektorjev. Za konektorje, ki se montirajo na steno ohišja in se žila prispajka na ploščico vezja proizvajalci v katalogu ne navajajo max SWR. Razlog za to je ta, da je ta običajno tako slab, da ga namerno zamolčijo. Konektorji, ki se montirajo na kabel pa ta podatek imajo. Torej za gradnjo uporabim res kvalitetne konektorje. Tu se da pomagati s tem, da se mostiček izdela res simetrično, kar sem jaz tudi napravil pri prvem mostičku. Takšen mostiček bo pri dobro prilagojenem bremenu res kazal pravo vrednost, pri neprilagojenem bremenu pa bo meritev napačna. Najbolj se ta napaka vidi, če vstavljamo med merjenec in mostiček kose res kvalitetnega koaksialnega kabla in primerjamo rezultate. Če je mostiček kvaliteten, se rezultat ne bo spreminjal, če pa ni, pa mu kosi kabla kvarijo simetrijo in rezultati niso več ponovljivi.
2. Uporabljeni kabli v notranjosti mostička naj bodo čim tanjši
3. Če se v notranjosti uporabi jedkana tiskanina, naj bo laminat tudi čim tanjši, še bolje pa je, če se uporabi samo površina mase, elementi pa prispajkajo čim krajše v zraku.
4. Ko se stvar sestavi, pa je potrebno preveriti nekaj stvari:
Preveri se simetrija mostička, ničelni odklon, to je pri popolnoma prilagojenem bremenu.
Preveri se popolna nesimetrija, pri odprtih sponkah mostička, polni odklon. Tu se dodaja na merilni izhod koščke različno dolgih nezaključenih koaksialnih kablov, ali kvalitetnih prehodov in opazuje spreminjanje krivulje. To bi moralo biti pri kvalitetno izdelanem mostičku čim manjše.
Preveri se točnost mostička. To pa na ta način, da se uporabi breme z znano odbojnostjo. Pri nezaključenem atenuatorju 3 dB je odbojnost 6 dB, pri nezaključenem atenuatorju 6 dB je odbojnost 12 dB, pri 10 dB odbojnost 20 dB... Pri tem vidimo tudi kvaliteto našega detektorja, sploh če gre za diodo, morajo biti nivoji dovolj visoki, da bo meritev točna (vsaj -10 dBm, še bolje okrog 0 dBm). Problem lahko povzročajo tudi harmonske komponente generatorja, zato je pomembno, da je teh čim manj oziroma so čim nižje. Če je detektor izdelan doma ima običajno tudi uporabljena dioda neko svojo resonanco, ki tudi lahko zmoti meritev.
Zaključki so nastali, sedaj pa gradnja. Namen je bil izdelati mostiček, ki bi pokrival tudi čim širše frekvenčno področje, zato je uporabljena kombinacija feritov.
Uporabljeni so SMA konektorji, montirani na kabel, vezje bo v zraku in linije so izvedene ena z posrebrene žice 0,8 mm, druga pa z koaksialnim kablom premera 0,9 mm. Dolžina linij je bila 175 mm, na žalost nisem našel daljšega kosa tako tankega koaksialnega kabla. Uporabljene so na začetku feritne perle, 8 kosov, v sredini ferit FT37/43 z štirimi ovoji in kot zadnji ferit FT50/43 tudi z štirimi ovoji. Vse skupaj izdelano čim bolj simetrično. Feritne perle so uporabljene iz antenskih TV kanalnikov, kjer so nataknjene na nogico kakega kondenzatorja ali tranzistorja.
Tako izgleda notranjost, pod linije je vstavljen mikrovalovni absorber. S spreminjanjem razdalje proti dnu ohišja se je spreminjala simetrija mostička, ko sem dobil najboljši rezultat sem vse skupaj zalil z vročim lepilom, kar ni spremenilo rezultatov, je pa učvrstilo vse skupaj.
Pa še nekaj meritev. Frekvenčno področje je 0 do 1250 MHz.
1. Nezaključen izhod
2. Zaključen izhod z 50 E zaključnim uporom. Prišteti je potrebno 40 dB.
3. Kratek nezaključen kos koaksialnega kabla
4. Daljši kos nezaključenega koaksialnega kabla
5. Dolgi (1 m) kos koaksialnega kabla zaključen z 50 E bremenom. Prišteti je treba 30 dB.
Še nekaj rezultatov meritev izvedenih z Analizatorjem vezij NWT500:
Prvo ugotavljanje spodnje frekvenčne meje. Odprte sponke in na drugi sliki zaključeno z 50 E zaključnim uporom. Meritev od 100 kHz do 10 MHz.
Meritve v celem področju NWT500; od 100 kHz do 510 MHz:
1. Odprte sponke
2. Zaključeno z 50 E zaključnim uporom
3. Nezaključen atenuator 6dB na merilnem izhodu
4. 6 dB atenuator zaključen z zaključnim uporom
Še meritev s semirigit kablom dolžine 70 cm:
1. Kabel z odprtim koncem
2. Kabel zaključen z 50 E zaključnim uporom
Gradnja mostička je uspela, rezultate pa bom moral preveriti še na malo bolj profesionalni opremi, pa jih bom potem podal.