1. UVOD

O tem frekvenčnem področju postoje med radioamaterji operaterji v S5 različna mnenja. Za večino je nezanimiv. Vendar temu ni tako. Ker poznam ostala frekvenčna področja, vam v tem primeru zagotavljam, da je to področje prava stvar, na katerem boste preizkusili sebe glede tako operaterskih kot še v večji meri konstruktorskih sposobnosti, vašo voljo in vztrajnost. V kolikor ne »lotate« sami, boste morali pokazati še organizacijske sposobnosti, pripraviti nekoga, ki se s tem ukvarja, da vam izdela ploščice tiskanega vezja za konvertor, oddajnik in podobno. Vsekakor bo potrebno posebno, če želite oddajati na tem področju, imeti veliko volje in vztrajnosti.

Vendar vam, če vztrajate do konca, ne bo žal.

2. TOREJ – KAKO ZAČETI …. ?

Seveda je potrebno najprej raziskati, kaj se na frekvenci od 135/700 do 137,800 kHz sploh dogaja. Potrebno bo prisluhniti. Če imate novejšo radijsko postajo, verjetno to področje že ima. V kolikor temu ni tako, si bo potrebno izdelati konvertor z npr. integralnim vezjem SO42P ali kaj podobnega. Sklop ni kompliciran. Izdelajte si za prilagoditev na anteno. Najenostavneje bo tako, da na feritno palico navijete kakih 250 ovojev tanke izolirane žice (L) in v serijo z anteno vstavite spremenljivi kondenzator (C) cca 1000 pf (iz starih radijskih aparatov). Z odcepi na navojih feritne palice in spreminjanjem kapacitete kondenzatorja, poiščite najboljši sprejem. Če je antena kratka bo potrebno dodajati C ali L.

To je osnova. Sedaj lahko pričnete raziskovati frekvenčno področje z »okolico«. Na začetku verjetno ne boste imeli kontrolnega signala, ki bi vas usmerjal po frekvenci. Pomagate si na naslednji način: Orientacija bo grški SXW (10 KW), ki oddaja stalen teleprinterski (FSK) signal. Ta se v našem področju razteza od 135,750 do 135,860 kHz. Torej se nahaja v nam dodeljenem področju. Drugi signal za orientacijo je nemški DCF 39 (BURG 100 KW) na frekvenci 138,830 kHz. SXW ima v dobrih pogojih signal do S9 + 10 do 20 dB. DCF 39 oddaja stalen »pisk«, ki ga v intervalih cca 15 sekund, občasno pa cca 5 sekund, prekinejo kratki teleprinterski signali.

Vmes med tema dvema signaloma se odvija glavnina dela na nam dodeljenem območju. Glede razdelitve »našega« frekvenčnega pasu, pojdite na povezavo (LINK) z DK8KW – bandplan.

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da bo za sprejem »naših« signalov LF – Oms, potrebno vključiti CW filter. Če imate na svoji postaji IF 500 Hz CW filter, bo to čisto v redu. Še bolje bo 250 Hz, če pa razpolagate še z NF filtrom, bo pa še posebno v redu. Omenjene močne signale boste brez težav »zradirali« …Hi in na frekvenci 136,500 kHz, kjer je center aktivnosti »normal CW«, brez težav sprejemali. LF –Oms običajno oddajamo CW od cca 136,400 – 136,800 kHz. Torej zelo v redu bo, če imate NF filter okoli 100 Hz – vendar seveda ne nujno … .

Torej – to je bil prvi korak. CW aktivnost, ki se na tem področju odvija, obsega okoli 10 procentov vse aktivnosti. Ostala LF aktivnost se odvija v QRSS načinu dela- In zakaj torej večina dela v QRSS?

Drugi korak – QRSS omogoča, da v šumu sprejemate signale preko računalniške obdelave, ki se na ekranu rišejo kot zgoščine – krajše oziroma daljše črte. Običajno je »pika« dolga 3 sekunde. Signalov, ki se rišejo na ekranu pa v večini primerov slušno niti ne zaznate.

Za sprejem teh QRSS signalov bo torej potrebno z interneta »sneti« program za sprejem. Jaz koristim, tako kot večina, ARGO program od I2PHD, ki je enostaven za uporabo. QRSS delo se odvija na frekvenčnem območju od 137,600 – 137,800 kHz, s centrom aktivnosti na 137,700 kHz. Širina sprejemnega okna v QRSS 3 je 100 Hz, da bi se v QRSS 10 zožala na 20 Hz do QRSS 120, kjer se širina sprejemnega okna zoži (zumira) na malo več kot 1 Hz. Zahteve po stabilnosti TX in RX-a v primeru dela s QRSS 120 so seveda najvišje, v celoti jih je mogoče zadovoljiti le s profesionalnimi aparati.

Vendar naj vam to ne vzame poguma. QRSS 3 je možno sprejemati z običajnimi radioamaterskimi postajami, kjer se npr. nestabilnost sprejemnika 10 Hz v dveh minutah, lahko zanemari.

Ustvarite si lahko svojo zbirko QRSS »grafov« (CAPTURE, CAPTURE NOW), ki vam bo poleg dnevnika služila kot dokaz, da ste postajo dejansko tudi sprejemali. Za oceno sprejema QRSS signalov seveda ne velja RST skala, marveč se uporablja

»O« za odlično čitljivost signalov

»M« za delno čitljivost signalov

»T« za nečitljiv signal

QRSS zveza seveda ni časovno kratka. Običajna zveza z dolžino pike 3 sekunde traja od 30 do 40 minut in poteka približno na ta način:

• CQ S52AB K

• S52AB OK1BVG K

• BVG AB GD OO K

• AB BVG R TU OO K.

• R TU FB 73 GL BVG AB SK

• R 73 GL AB BVG SK

Nekateri LF Oms uporabljajo tudi takozvani DFCW način dela, pri katerem so običajno posamezni signali (črte) dolgi 3 sekunde s tem, da je običajno »pika-tit« zgoraj in »črta-ta« spodaj, narazen cca 4 Hz v QRSS 3, obe pa enake dolžine.

Toliko okoli sprejema. Glede oddajanja pa se boste odločili potem, ko boste ugotovili ali vas delo na tem področju tudi dejansko zanima.

3. GLAVNI KORAK – ODDAJANJE:

Torej, če ste se odločili, da se pridružite v maloštevilno družbo LF Oms, bo treba poprijeti za delo in vztrajati. V pomoč so vam osnovne povezave, podane v tem sestavku (LINKS). Na straneh LF Oms boste našli mnoge rešitve, ki jih boste uporabili glede na vaše zmožnosti in potrebe.

V kolikor vam to uspe, boste svoje mnenje o tem frekvenčnem področju, če je bilo kdaj negativno ali celo podcenjujoče, zagotovo spremenili … .!

V LF projektu – S52AB, so sodelovali:

Sandi – S52ED, Ludvik – S51G, Dušan – S52NR, Bojan – S52B, Frenk – S57FLT, Roman – S57FDX, Albert – S57UW, Teo YU7AR, Oto – S58CO. Začetno »iskro« pa je dal Boris -S57A.