Smartinsko_jezero_12.11.2013

Šmartinsko jezero, 12.11.2013

Skok na osnovno stran - - - - - Pošlji sporočilo

Ko se gorniki podajo na vodo ...

Ne ni napaka, tudi datum je primeren in mesto dogajanja prav tako. Alpinist Boris je omenil "ne, v vodo me pa že ne dobite ...". No ja, vse je vprašanje časa, želja ter dejstva koliko se zastrupiš z nekim športom. Dolgo smo se dogovarjali, prijatelji ki se večinoma dobivamo ali srečujemo v gorah, v skalnatem terenu, na vrveh ali jeklenicah, da se enkrat zberemo še na vodi navkljub skisanemu vremenu in komaj nekaj stopinjam v zraku. Škoda da je na drugem koncu slovenije pihala burja, sicer bi bila z nami tudi novo pečena inštruktorica Izabel, pa gorski reševalec Sergej, ki se je med tem globoko pod zemljo ukvarjal z rudarsko problematiko, tudi. Mateju in Tomu se bodo verjetno sline cedile, škoda da še nimata kajakov. Sicer pa, voda bo tekla tudi drugo leto.

Uglavnem, plezalni pasovi, klini, kladiva in čelade so ostali doma, neoprenska oblačila, čolni in vesla nam je bila ta dan osnovna oprema. Dobre volje in vode smo imeli v izobilju, le sonce se je sramežljivo skrivalo nekje nad sivimi oblaki. Pa smo se skobacali, Miran, Jože, Tone in moja malenkost vsak v svojo lupinico in se podali novim dogodivščinam naproti. Premci so rezali neprosojno jezersko gladino, ki se je kot razlito olje bleščala proti nebu. Tudi če bi si ne vem kako želeli valov in vsaj malo razburkane vode, bi želje ostale neizpolnjene. Kot za stavo ta dan ni pihalo niti malo. Pa smo kljub temu uživali v prijetni vožnji ob razgibani obali tega 113 ha velikega jezera. Jezera ki spada med največja umetna jezera v Sloveniji.

Na pol poti, ob letni plaži smo si privoščili prisilni izhod na kopno. Kolegi so vidno presenečeni ugotavljali kaj mi je, a razlog so bili pod "palubo" skriti krofi in pijača. Na obhodni poti so nas pozdravljali sprehajalci, pa tekači in ura je ob debati hitro tekla, kmalu smo se spet znašli v zibajočih se plovilih. Zalivi so se vrstili eden za drugim, kormorani so nas med lovom v drstišču budno spremljali in si mislili svoje. Ta dan ni bilo na obzorju nobene jadrnice, niti surfa, glede na letni čas so jih verjetno že pripravili za prezimovanje. Le labodji par na vzhodni strani jezera in mi smo trmasto vztrajali v hladni vodi. Ampak hudega nam v toplih oblačilih res ni bilo.

Po dobrih desetih kilometrih lagodne vožnje smo pristali v domači "luki", zadovoljni, da smo se našli skupaj in našli čas tudi za takšno druženje. V gorah je res lepo, a tudi na vodi ni slabo, še posebej če tudi to koristi telesu in duhu. Pa lep pozdrav do naslednjič!


MK


Page | 1 |


ATVS team  |   climbing & Mountaineering