Prvič v skali
Dnevi so vse daljši, temperature so vse višje…. in dan kot je bil današnji, kot nalašč za prvi stik s prostim plezanjem v skali.
Pred štirinajstimi dnevi je bilo v okviru alpinistične šole ŠAO za tečajnike organizirano
plezanje
v plezališču Čreta. Ker se zaradi drugih obveznosti tabora nisva mogla udeležit, smo to speljali ta ponedeljek. Po službah
smo napakirali opremo in se odpeljali do manjšega učnega poligona. Vznemirjenje in pričakovanja so bila velika, saj sva se s pravim plezanjem
v skali takole po šolsko srečala prvič. Že ob pogledu na steno so se nama zasvetile oči. Najprej smo se opremili, premetali vrvi, se
navezali, naredili sidrišče, se vanj zavarovali in pripravili varovanje vodečega. Ker nama postopki gibanja naveze niso več tuji je bil načrt
za današnje popoldne, da ves čas plezamo kratke smeri v navezah, saj izbran poligon to omogoča. To nama je bilo še večji izziv in
motivacija. Za začetek smo izbrali nekatere izmed najlažjih smeri, po katerih sva kot druga v navezi plezala na vrh. Se tam zavarovala
po alpinistično, varovala drugega v navezi in na koncu pripravila za spust po vrvi ter se spustila nazaj dol. Plezali smo vse do poznega
mraka. Zadnji spust pa je bil še posebej zanimiv, saj smo ga opravili že skoraj v temi, z lučkami na glavah.
Najini vtisi so zanimivi, tudi zelo pozitivni. Plezanje v skali je v primerjavi z dvoranskim športnim plezanjem veliko bolj pestro in zanimivo,
ob vsem tem pa že misel, da vse to počnemo zunaj v naravi daje veliko prednost. Tako, da že komaj čakava kdaj se spet podamo na vaje v pravo skalo.
tečajnika Miha in Suzana
Foto: MK
