Julijske Alpe, Mangart 2679 m

via Italiana in Slovenska pot - 7. avgust 2016

Nedeljska tura ...

Izpitna tura v soboto je bila zaključena po planu, zato se končno lahko naspim vsaj par ur. V nedeljo zgodaj zjutraj se že peljeva poroti Julijcem. Vremenska napoved je obetavna in če ne bo sprememb bi naj ta dan videla v živo tudi ta, tretji najvišji vrh pri nas. Konec tedna je parkirišče na Mangrtskem sedlu zjutraj že skoraj polno, vseeno stišiva avto nekam ob rob ceste in si oprtava opremo.

Čez sedlo se po strmejšem melišču spustiva v Italijo v smeri bivaka Nogara. Vmes z GPS-om pomerim še nadmorsko višini vstopa v smer, ki sva jo plezala teden nazaj. Še sto višincev dol in sva na vstopu v ferato. Pred nama procesije gornikov, za nama prav tako. Tokrat bova poskušala koliko bo možno, plezat prosto - jeklenica bo samo za varovanje. Gre malo bolj počasi, ampak gre. Kmalu smo ven iz severne stene, čez rob v zložnejši svet prečiva melišče in nadaljujeva v Slovensko pot. Za nama spet skupinca brez čelad in opreme, "ne vem" zakaj sem postal tako občutljiv na gole glave. No ja, nč čudnega po srečanju izpred tedna dni z desetinami nevarno naloženih skal na grebenu tik nad potko ...

V zgornjem delu greva proti robu poiskat izstop iz ene daljše smeri v tem vrhu, nato nadaljujeva naprej. Vrh je zavit v bel oblak, piha, zato se skrijeva v zavetje pobočja in na hitro pojeva malico. Začneva sestopat po normalni poti, kar je zaradi prihajaočih kolon planincev na trenutke kar nadležno. Na sedlu se še mal razgledava in raztegneva, potem pa proti dolini. Ker dneva še ni konec greva pogledat še Sočo, njen izvir, pa gor Vršič in v Kranjsko Goro. Nedelja se kmalu prevesi v večer in današnje nabiranje kondicije je s tem zaključeno.

MK