|
Kozjek 748 m - 25. marec 2015
|
Tik pred dežjem ... Zjutraj sva se z Mijom odpravila proti prepadnim stenam Kozjeka v bližino vasice Socka, kjer sem se prvič preizkusila v plezanju večraztežajnih skalnih smeri. Na začetku vznemirjena, kasneje presenečena nad odsotnostjo strahu, usmerjena le v pravilno izvedbo manevrov, sem se podala v nove plezalne avanture. Tretji, lažji raztežaj sem preplezala v vodstvu. Moja prva smer je bila kratka, vendar sladka. Sto dvajset metersko smer sva splezala v uri in petdeset minut. Za nagrado je (šele) na vrhu smeri pričelo rositi, pred nama je bil še sestop po strmem labirintu dreves, listja in skal. V dobre pol ure sva poplezala navzdol do varne potke in pospešeno sestopila do izhodišča, kjer naju je čakala streha. Kot tečajnica se vedno bolj zavedam, kako pomembno je varno plezanje, zato vem, da moram še osvojiti veliko novega znanja, pridobljenega pa stalno obnavljati. Najboljši učitelj, pa je seveda plezanje samo po sebi. Celotna izkušnja je poglobila mojo ljubezen do plezanja, pa naj bo to plezanje na umetnih stenah ali naravnih plezališčih ter mi narisala nasmeh na obraz. Paklenica, komaj čakam, da te spoznam! :) "Človeško srce, ki je proč od narave, postane trdo." Standing Bear
Mateja Čas, tečajnica a.š.ŠAO
Plezala sva: Kozjek, Cik-cak V-/IV,III,II, 120 m
|
|
