next up previous
Next: Varnost pri delu Up: Izpitna vprašanja za radioamaterje Previous: Motnje

Meritve

[866.] Enota za električno napetost je:

*a) amper.

*b) ohm.

*c) farad.

*d) volt.

[867.] Enota za električni tok je:

*a) amper.

*b) ohm.

*c) farad.

*d) volt.

[868.] Enota za kapacitivnost je:

*a) amper.

*b) ohm.

*c) farad.

*d) volt.

[869.] Enota za električno upornost je:

*a) amper.

*b) ohm.

*c) farad.

*d) volt.

[870.] Enota za induktivnost je:

*a) henry.

*b) ohm.

*c) farad.

*d) volt.

[871.] Enota za električno moč je:

*a) volt.

*b) watt.

*c) amper.

*d) ohm.

[872.] Želimo izmeriti napetost na bremenu. Voltmeter priključimo:

*a) zaporedno bremenu.

*b) namesto bremena.

*c) vzporedno bremenu.

*d) vzporedno ali pa zaporedno bremenu.

[873.] Želimo izmeriti tok skozi breme. Ampermeter priključimo:

*a) zaporedno bremenu.

*b) namesto bremena.

*c) vzporedno bremenu.

*d) vzporedno ali pa zaporedno bremenu.

[874.] Želimo izmeriti napetost baterije. Kateri inštrument je za meritev najprimernejši?

*a) Ampermeter.

*b) Voltmeter.

*c) Wattmeter.

*d) Ohmmeter.

[875.] Kaj se zgodi, če priključimo ampermeter na vtičnico z omrežno napetostjo 220V?

*a) Izmerimo napetost na vtičnici.

*b) Izmerimo tok skozi ampermeter.

*c) Nič, ker ima ampermeter skoraj neskončno upornost.

*d) Uničimo ampermeter, oziroma varovalko v njem.

[876.] Zaželeno je, da ima voltmeter:

*a) čim večjo notranjo upornost.

*b) zelo nelinearno skalo.

*c) zelo majhno notranjo upornost.

*d) čim manjšo skalo.

[877.] Zaželeno je, da ima ampermeter:

*a) čim večjo notranjo upornost.

*b) zelo nelinearno skalo.

*c) zelo majhno notranjo upornost.

*d) čim manjšo skalo.

[878.] Ali lahko neko veličino povsem natančno izmerimo?

*a) Da.

*b) Samo takrat, če se temperatura okolice pri meritvi ne spreminja.

*c) Ne.

*d) Da, saj sodobni digitalni merilni inštrumenti merijo brez napak.

[879.] Napaki, ki nastane pri merjenju, pravimo:

*a) merilna zmota.

*b) merilni pogrešek.

*c) merilno čudo.

*d) merilni neuspeh.

[880.] Ali notranja upornost voltmetra vpliva na meritev napetosti?

*a) Ne, saj imajo vsi voltmetri neskončno upornost.

*b) Samo pri merjenju izmenične napetosti.

*c) Da.

*d) Ne, saj voltmetri nimajo notranje upornosti.

[881.] Merimo napetost na bremenu, skozi katerega teče izmenični tok. Ali lahko frekvenca toka vpliva na meritev napetosti?

*a) Ne, saj sta napetost in frekvenca dve povsem različni veličini.

*b) Ne, ker je napetost neodvisna od frekvence.

*c) Le v primeru kapacitivnega bremena.

*d) Da.

[882.] Z inštrumentom z vrtljivo tuljavico merimo napetost na bremenu, skozi katerega teče izmenični tok. Ali lahko oblika toka vpliva na meritev napetosti?

*a) Da.

*b) Le pri zelo visokih frekvencah.

*c) Ne, oblika toka ni pomembna.

*d) Ne, ker so inštrumenti z vrtljivo tuljavico neobčutljivi na obliko toka.

[883.] Upornost upora izmerimo:

*a) z GRID-DIP metrom.

*b) s frekvenčnim števcem.

*c) z ohmmetrom.

*d) s spektralnim analizatorjem.

[884.] Obliko napetostnega signala pogledamo:

*a) z osciloskopom.

*b) s frekvenčnim števcem.

*c) z GRID-DIP metrom.

*d) z Lecherjevim vodom.

[885.] Frekvenčni spekter signala pogledamo:

*a) z osciloskopom.

*b) s spektralnim analizatorjem.

*c) z reflektometrom.

*d) s frekvenčnim števcem.

[886.] Prilagojenost antene na oddajnik merimo:

*a) z reflektometrom.

*b) z voltmetrom.

*c) s spektralnim analizatorjem.

*d) s frekvenčnim števcem.

[887.] Ali lahko merimo SWR z reflektometrom?

*a) Ne, ker so reflektometri preveč nelinearni.

*b) Ne, ker ne obstaja fizikalna povezava med tema dvema veličinama.

*c) Da, vendar le v primeru enosmernih signalov.

*d) Da, saj lahko SWR vedno izračunamo iz velikosti odbojnosti, ki jo izmerimo z reflektometrom.

[888.] S katerim merilnim inštrumentom NE moremo meriti frekvence signala?

*a) S frekvenčnim števcem.

*b) S spektralnim analizatorjem.

*c) Z osciloskopom.

*d) Z ohmmetrom.

[889.] Enota za merjenje frekvence je:

*a) hertz.

*b) henry.

*c) farad.

*d) amper.

[890.] Kateri pojav lahko uporabimo za merjenje resonančne frekvence električnega nihajnega kroga?

*a) Difuzijo.

*b) Resonanco.

*c) Elektrolizo.

*d) Auroro.

[891.] Kaj prikazuje slika?

*a) Elektromotor.

*b) Kompas.

*c) Inštrument z vrtljivim železom.

*d) Inštrument z vrtljivo tuljavico.

figure7592

[892.] Kako razširimo merilno območje za merjenje toka z inštrumentom z vrtljivo tuljavico?

*a) Tako, da mu vzporedno vežemo upor.

*b) Tako, da mu zaporedno vežemo upor.

*c) Tako, da konca tuljavice kratko spojimo.

*d) Merilnega območja ne moremo razširiti.

[893.] Kako razširimo merilno območje za merjenje napetosti z inštrumentom z vrtljivo tuljavico?

*a) Tako, da mu vzporedno vežemo upor.

*b) Tako, da mu zaporedno vežemo upor.

*c) Tako, da konca tuljavice kratko spojimo.

*d) Merilnega območja ne moremo razširiti.

[894.] Analogni ohmmeter ima ponavadi:

*a) linearno skalo.

*b) nelinearno skalo.

*c) dva kazalca.

*d) ničlo na sredini skale.

[895.] Kaj lahko merimo z AVO metrom?

*a) Tok, napetost in upornost.

*b) Samo tok.

*c) Samo napetost.

*d) Samo upornost.

[896.] Zakaj so lahko v določenih primerih uporabe analogni voltmetri primernejši od digitalnih?

*a) To ne drži, digitalni so vedno primernejši.

*b) Ker nam tudi gibanje kazalca daje pomembno informacijo.

*c) Ker so analogni točnejši.

*d) Ker so dosti cenejši.

[897.] Kako podajamo notranjo upornost voltmetra?

*a) V ohmih.

*b) V ohmih na volt in to za vsako merilno področje posebej.

*c) V voltih na amper.

*d) V voltih.

[898.] Z uporabo elektronskih vhodnih stopenj pri voltmetrih z vrtljivo tuljavico:

*a) povečamo vhodno upornost.

*b) povečamo pogrešek pri meritvi.

*c) povsem izničimo vpliv temperature.

*d) zmanjšamo odpornost na motnje.

[899.] S katero veličino opišemo prilagojenost bremena na generator (na primer prilagojenost antene na oddajnik)?

*a) Z napetostjo.

*b) Z odbojnostjo.

*c) S silo.

*d) S tokom.

[900.] Kakšno enoto ima veličina, ki jo imenujemo odbojnost?

*a) Volt.

*b) Nima enote.

*c) Newton.

*d) Amper.

[901.] Odbojnost 0 pomeni:

*a) popolnoma prilagojeno breme na generator.

*b) zelo slab SWR.

*c) popolnoma neprilagojeno breme.

*d) neelastično breme.

[902.] Odbojnost 1 pomeni:

*a) popolnoma prilagojeno breme na generator.

*b) zelo dober SWR.

*c) popolnoma neprilagojeno breme.

*d) neelastično breme.

[903.] Valovitost 1 pomeni:

*a) popolnoma prilagojeno breme na generator.

*b) zelo slab SWR.

*c) popolnoma neprilagojeno breme.

*d) razburkano breme.

[904.] Valovitost tex2html_wrap_inline8356 pomeni:

*a) popolnoma prilagojeno breme na generator.

*b) zelo dober SWR.

*c) popolnoma neprilagojeno breme.

*d) razburkano breme.

[905.] Ali se velikost odbojnosti spremeni, če med breme in reflektometer vstavimo kos brezizgubnega koaksialnega kabla, ki ima karakteristično impedanco enako referenčni impedanci reflektometra?

*a) Da.

*b) Odvisno od dolžine kabla.

*c) Ne.

*d) Le pri merjenju na zelo nizkih frekvencah.

[906.] Ali lahko iz odbojnosti izračunamo valovitost (SWR)?

*a) Ne, ker med njima ne obstaja fizikalna povezava.

*b) Samo v primeru radijskih valov visokih frekvenc, ki se ne odbijajo od ionosfere.

*c) Da.

*d) Praktično ne, ker je postopek izračuna preveč zapleten in dolgotrajen.

[907.] S katerim merilnim inštrumentom izmerimo prilagojenost antene na oddajnik?

*a) Z AVO metrom.

*b) S SWR metrom.

*c) S frekvenčnim števcem.

*d) S termometrom.

[908.] Kako v praksi z običajnim SWR metrom izmerimo valovitost (SWR)?

*a) Preklopnik postavimo v položaj za merjenje napredujočega vala in potenciometer nastavimo tako, da inštrument kaže poln odklon. Nato damo preklopnik v položaj za merjenje odbitega vala in na skali odčitamo vrednost valovitosti.

*b) Valovitost odčitamo, ko je preklopnik v enem položaju in nato še enkrat, ko je v drugem. Obe vrednosti med seboj odštejemo in dobimo merilni rezultat.

*c) Valovitost enostavno odčitamo ne glede na položaj preklopnika.

*d) Valovitosti s SWR metrom ne moremo izmeriti.

[909.] Kako se imenuje merilni inštrument za merjenje frekvence?

*a) Voltmeter.

*b) Wattmeter.

*c) Frekvenčni števec.

*d) Šumomer.

[910.] Na kakšnem principu deluje frekvenčni števec?

*a) Prešteje število impulzov na določeno časovno enoto.

*b) Prešteje vse impulze v času trajanja meritve. Merilni rezultat je kar število vseh impulzov.

*c) Prešteje število višjih harmonskih komponent.

*d) Prešteje število pozitivnih in negativnih polperiod ter dobljeni števili sešteje.

[911.] Kako izmerimo frekvenco oddajnika s pomočjo frekvenčnega števca?

*a) S frekvenčnim števcem ne moremo izmeriti frekvence oddajnika.

*b) Nastavimo ustrezno časovno bazo, nato primeren del (navadno močno oslabljen) signala pripeljemo na vhod frekvenčnega števca ter na prikazovalniku odčitamo frekvenco.

*c) Izhod oddajnika direktno priključimo na merilnik frekvence ter odčitamo frekvenco.

*d) Na izhodne sponke izključenega oddajnika priključimo frekvenčni števec ter odčitamo frekvenco.

[912.] Na kakšnem principu deluje absorbcijski frekvenčni merilnik?

*a) Na principu iskanja resonančne frekvence.

*b) Na principu štetja impulzov v časovni enoti.

*c) Na principu mehanskega štetja.

*d) Na principu difuzije elektronov.

[913.] Kaj merimo z GRID-DIP metrom?

*a) Napetost.

*b) Resonančno frekvenco nihajnega kroga.

*c) Prilagojenost dipol antene na oddajnik.

*d) Tok.

[914.] Ali lahko z GRID-DIP metrom izmerimo kapacitivnost kondenzatorja?

*a) Ne.

*b) Da, če ga s tuljavo znane induktivnosti vežemo v nihajni krog, izmerimo resonančno frekvenco in izračunamo kapacitivnost.

*c) Ne, ker lahko z GRID-DIP metrom merimo samo enosmerno napetost.

*d) Le če je kondenzator elektrolitski.

[915.] Ali lahko z GRID-DIP metrom izmerimo induktivnost tuljave?

*a) Ne.

*b) Da, če jo s kondenzatorjem znane kapacitivnosti vežemo v nihajni krog, izmerimo resonančno frekvenco in izračunamo induktivnost.

*c) Ne, ker lahko z GRID-DIP metrom merimo samo enosmerno napetost.

*d) Le če je tuljava navita na feritno jedro.

[916.] S katerim inštrumentom lahko opazujemo časovno obnašanje signala?

*a) S frekvenčnim števcem.

*b) Z absorbcijskim frekvenčnim merilnikom.

*c) Z Lecherjevim vodom.

*d) Z osciloskopom.

[917.] Kateri sklop je sestavni del osciloskopa?

*a) Vertikalni ojačevalnik.

*b) Frekvenčni diskriminator.

*c) Mešalnik.

*d) DSB modulator.

[918.] Kateri sklop je sestavni del osciloskopa?

*a) Frekvenčni diskriminator.

*b) Mešalnik.

*c) Horizontalni ojačevalnik.

*d) DSB modulator.

[919.] Kateri sklop je sestavni del osciloskopa?

*a) Frekvenčni diskriminator.

*b) Mešalnik.

*c) DSB modulator.

*d) Generator časovne baze.

[920.] Želimo pogledati časovno obnašanje napetostnega signala. Na kateri vhod osciloskopa ga priključimo?

*a) Na X vhod.

*b) Na Y vhod.

*c) Na Z vhod.

*d) Na vhod za proženje.

[921.] Kaj krmili horizontalni ojačevalnik v osciloskopu?

*a) Horizontalni odklonski plošči v katodni cevi.

*b) Vertikalni odklonski plošči v katodni cevi.

*c) Gretje katodne cevi.

*d) Fokusirno anodo.

[922.] Kaj krmili vertikalni ojačevalnik v osciloskopu?

*a) Horizontalni odklonski plošči v katodni cevi.

*b) Vertikalni odklonski plošči v katodni cevi.

*c) Gretje katodne cevi.

*d) Fokusirno anodo.

[923.] Kako odčitamo napetost z zaslona osciloskopa?

*a) S pomočjo mreže na zaslonu odčitamo vertikalne razdelke, ki jih pomnožimo z nastavljeno vrednostjo volt na razdelek.

*b) S pomočjo mreže na zaslonu odčitamo horizontalne razdelke, ki jih pomnožimo z nastavljeno vrednostjo volt na razdelek.

*c) S pomočjo mreže na zaslonu odčitamo vertikalne razdelke, ki jih pomnožimo z nastavljeno vrednostjo sekunda na razdelek.

*d) Vrednosti napetosti ne moremo odčitati.

[924.] Kako odčitamo periodo periodičnega signala z zaslona osciloskopa?

*a) S pomočjo mreže na zaslonu odčitamo vertikalne razdelke, ki jih pomnožimo z nastavljeno vrednostjo volt na razdelek.

*b) S pomočjo mreže na zaslonu odčitamo horizontalne razdelke, ki jih pomnožimo z nastavljeno vrednostjo volt na razdelek.

*c) S pomočjo mreže na zaslonu odčitamo horizontalne razdelke, ki jih pomnožimo z nastavljeno vrednostjo sekunda na razdelek.

*d) Vrednosti periode ne moremo odčitati.

[925.] Kako nastavimo napetostno območje pri merjenju z osciloskopom?

*a) S preklopnikom nastavimo ustrezno vrednost volt na razdelek.

*b) S preklopnikom nastavimo ustrezno vrednost sekunda na razdelek.

*c) S potenciometrom za nastavitev intenzitete žarka.

*d) Napetostnega območja se ne da nastaviti.

[926.] Kako nastavimo frekvenčno območje pri merjenju z osciloskopom?

*a) S preklopnikom nastavimo ustrezno vrednost volt na razdelek.

*b) S preklopnikom nastavimo ustrezno vrednost sekunda na razdelek.

*c) S potenciometrom za nastavitev intenzitete žarka.

*d) Frekvenčnega območja se ne da nastaviti.

[927.] Ali lahko z osciloskopom opazujemo signal poljubne frekvence?

*a) Da, saj so frekvenčno neodvisni.

*b) Da, saj so osciloskopi elektronski merilni inštrumenti.

*c) Ne, ker imajo vsi osciloskopi zgornjo frekvenčno mejo.

*d) Ne, saj lahko z osciloskopom merimo le enosmerno napetost.


next up previous
Next: Varnost pri delu Up: Izpitna vprašanja za radioamaterje Previous: Motnje

Andrej Souvent
Mon Jul 6 23:12:43 CEST 1998