next up previous
Next: Motnje Up: Izpitna vprašanja za radioamaterje Previous: Antene

Napajanje anten

[831.] Ali dober antenski vod vnaša izgube med oddajnik in anteno?

*a) Ne.

*b) Ker so dobri vodi dragi, ne smejo vnašati izgub.

*c) Da, vendar le pri prenosu signala nizke frekvence.

*d) Da, tudi najboljši vod vnaša izgube med oddajnik in anteno.

[832.] Ali lahko karakteristično impedanco voda izmerimo?

*a) Karakteristična impedanca je napisana na vodu samem, zato je ni potrebno meriti.

*b) Ne, zato so podatki o karakteristični impedanci napisani v priročnikih.

*c) Da, vendar le pri nesimetričnih vodih.

*d) Da.

[833.] Kako vpliva relativna dielektrična konstanta snovi na hitrost širjenja elektromagnetnih valov?

*a) Hitrost širjenja valovanja se poveča v primeru, ko se val širi v snovi, ki ima dielektrično konstanto več kot 1.

*b) Hitrost širjenja se ne spremeni.

*c) V snovi, ki ima dielektrično konstanto več kot 1, se hitrost širjenja vala zmanjša.

*d) Snovne lastnosti materialov ne vplivajo na elektromagnetne valove.

[834.] Kaj pove skrajševalni faktor voda?

*a) Skrajševalni faktor voda pove, koliko moramo skrajšati antenski vod, da bo antena najbolj prilagojena.

*b) Skrajševalni faktor voda pove, kakšno je razmerje hitrosti širjenja valovanja v vodu in v zraku; faktor je vedno manjši od 1.

*c) Skrajševalni faktor voda pove, kakšno je razmerje hitrosti širjenja valovanja v zraku in v vodu; faktor je vedno večji od 1.

*d) Skrajševalni faktor voda pove, koliko moramo skrajšati anteno, da je le-ta resonančna.

[835.] Kolikšen je skrajševalni faktor voda, ki ima relativno dielektrično konstanto dielektrika 4?

*a) 2

*b) 1

*c) 0.2

*d) 0.5

[836.] Kolikšna je hitrost elektromagnetnega valovanja v vodu, ki ima skrajševalni faktor 0.5?

*a) 300000 km/s.

*b) 200000 km/s.

*c) 150000 km/s.

*d) 15000 km/s.

[837.] Elektromagnetno valovanje v vodu se širi s hitrostjo 150000 km/s. Kolikšna je relativna dielektrična konstanta dielektrika v vodu?

*a) 4

*b) 2

*c) 0.5

*d) 0.25

[838.] Elektromagnetno valovanje se širi s hitrostjo 300000 km/s. V kateri od naštetih snovi je ta hitrost možna?

*a) V vitroplastu.

*b) V vakuumu.

*c) V plastiki.

*d) V steklu.

[839.] Kateri od naštetih vodov ni predstavnik simetričnih vodov?

*a) Oklopljeni dvožilni vod.

*b) Koaksialni vod.

*c) Dvožilni vod z zračnim izolatorjem.

*d) TV dvojni vod.

[840.] Katera od naštetih trditev ne velja za simetrični dvožilni vod z zračnim izolatorjem?

*a) Simetrični dvožilni vod z zračnim dielektrikom ima večje izgube kot koaksialni vod.

*b) Bližina kovinskih predmetov (žlebovi, stolpi) lahko spremeni lastnosti voda.

*c) Tipična impedanca za dvožilni vod z zračnim dielektrikom se giblje v območju med 200 in 600 ohmi.

*d) Impedanca dvožilnega voda z zračnim dielektrikom je odvisna od debeline vodnikov in njune medsebojne oddaljenosti.

[841.] Katera od naštetih trditev ne velja za koaksialni vod?

*a) Koaksialni vod je sestavljen iz notranjega vodnika, ki ga obkroža dielektrik, zunanjega vodnika in zaščitnega plastičnega ovoja.

*b) Bližina kovinskih predmetov (žlebovi, stolpi) lahko spremeni lastnosti voda.

*c) Koaksialni vod ima večje izgube kot dvožilni vod z zračnim izolatorjem.

*d) Koaksialni vod lahko zakopljemo v zemljo.

[842.] Katera od naštetih impedanc ni tipična za koaksialni vod?

*a) tex2html_wrap_inline8030.

*b) tex2html_wrap_inline8078.

*c) tex2html_wrap_inline8286.

*d) tex2html_wrap_inline8202.

[843.] Kateri od naštetih dejavnikov je kriv za neželeno sevanje koaksialnega voda?

*a) Upornost vodnikov.

*b) Nekvaliteten dielektrik.

*c) Slaba plastična zaščita.

*d) Premalo gost oplet voda.

[844.] V podatkih proizvajalca smo zasledili, da ima 100 metrov koaksialnega voda pri določeni frekvenci 8 dB slabljenja. Koliko slabljenja ima vod, če potrebujemo 50 metrov dolg kos?

*a) 11 dB.

*b) 8 dB.

*c) 5 dB.

*d) 4 dB.

[845.] Z wattmetrom izmerimo moči na začetku in koncu koaksialnega voda. Ugotovimo, da je moč na začetku 10 W, na koncu pa 5 W. Kakšno je slabljenje voda?

*a) 2 dB.

*b) 3 dB.

*c) 4 dB.

*d) 5 dB.

[846.] Vod na sliki ima impedanco Z. S kakšnim bremenom R dobimo porazdelitev napetosti vzdolž voda, kot jo kaže slika?

*a) R = Z

*b) R = 0

*c) tex2html_wrap_inline8294

*d) R > Z

figure7205

[847.] Vod na sliki ima impedanco Z. S kakšnim bremenom R dobimo porazdelitev napetosti vzdolž voda, kot jo kaže slika?

*a) R = Z

*b) R = 0

*c) tex2html_wrap_inline8294

*d) R > Z

figure7218

[848.] Vod na sliki ima impedanco Z. S kakšnim bremenom R dobimo porazdelitev napetosti vzdolž voda, kot jo kaže slika?

*a) R = Z

*b) R = 0

*c) tex2html_wrap_inline8294

*d) R > Z

figure7231

[849.] Vod na sliki ima impedanco Z. S kakšnim bremenom R dobimo porazdelitev napetosti vzdolž voda, kot jo kaže slika?

*a) R = Z

*b) R = 0

*c) R < Z

*d) R > Z

figure7244

[850.] Vod na sliki ima impedanco Z. S kakšnim bremenom R dobimo porazdelitev napetosti vzdolž voda, kot jo kaže slika?

*a) R = Z

*b) R = 0

*c) R < Z

*d) R > Z

figure7257

[851.] Zaradi česa je zanimiv vod, dolg 1/4 valovne dolžine?

*a) Ta vod je kratek, zato ima majhne izgube.

*b) Vod te dolžine se uporablja kot transformator impedance.

*c) Vod te dolžine je resonančen, zato bolje prenaša energijo.

*d) To je najkrajša dolžina voda, ki jo je še smiselno uporabljati.

[852.] Vod dolg 1/4 valovne dolžine ima karakteristično impedanco 50 ohmov. En konec voda zaključimo z impedanco 100 ohmov. Kolikšno impedanco dobimo na drugem koncu voda?

*a) tex2html_wrap_inline8002.

*b) tex2html_wrap_inline8020.

*c) tex2html_wrap_inline8030.

*d) tex2html_wrap_inline8078.

[853.] Vod dolg 1/4 valovne dolžine zaključimo z impedanco 50 ohmov. Na drugem koncu voda izmerimo impedanco 50 ohmov. Kolikšna je impedanca voda?

*a) tex2html_wrap_inline8002.

*b) tex2html_wrap_inline8020.

*c) tex2html_wrap_inline8030.

*d) tex2html_wrap_inline8078.

[854.] Čemu služijo transformatorji impedance pri antenah?

*a) S transformatorji povečamo moč odajnika.

*b) Z njimi prilagodimo impedanco antene na impedanco napajalnega voda.

*c) Transformatorje uporabljamo le v usmernikih.

*d) S transformatorji impedance znižamo previsoko napetost, ki bi bila nevarna v primeru, če bi se kdo dotaknil antene.

[855.] Kaj storimo, če želimo 300-ohmski napajalni vod priključiti na oddajnik, ki ima 50 ohmski izhod?

*a) Tega ne moremo storiti.

*b) Nič, saj ni pomembno, kakšna je impedanca voda.

*c) Med antenski vod in postajo vstavimo prilagodilno vezje, ki prilagodi izhodno impedanco oddajnika na vhodno impedanco voda.

*d) Vzporedno z napajalnim vodom vežemo upor 50 ohmov, ki poskrbi za prilagoditev.

[856.] Ali lahko ustrezno dolge konce napajalnih vodov uporabljamo kot elemente za prilagoditev?

*a) Ne, napajalni vodi se uporabljajo le za napajanje anten.

*b) Ne, ker ni smiselno uporabljati dragih vodov v te namene.

*c) Da, vendar le simetrične vode z zračno izolacijo.

*d) Da.

[857.] Kateri element lahko nadomesti manj kot 1/4 valovne dolžine dolg kos voda, ki je na enem koncu sklenjen?

*a) Kondenzator.

*b) Tuljava.

*c) Transformator za simetriranje.

*d) Zaporedni nihajni krog.

[858.] Kateri element lahko nadomesti manj kot 1/4 valovne dolžine dolg kos voda, ki je na enem koncu odprt?

*a) Tuljava.

*b) Transformator za simetriranje.

*c) Kondenzator.

*d) Zaporedni nihajni krog.

[859.] Kateri element lahko nadomesti 1/4 valovne dolžine dolg kos voda, ki je na enem koncu odprt?

*a) Tuljava.

*b) Vzporedni nihajni krog.

*c) Kondenzator.

*d) Zaporedni nihajni krog.

[860.] Kateri element lahko nadomesti 1/4 valovne dolžine dolg kos voda, ki je na enem koncu sklenjen?

*a) Vzporedni nihajni krog.

*b) Tuljava.

*c) Kondenzator.

*d) Zaporedni nihajni krog.


next up previous
Next: Motnje Up: Izpitna vprašanja za radioamaterje Previous: Antene

Andrej Souvent
Mon Jul 6 23:12:43 CEST 1998