next up previous
Next: Elektromagnetno valovanje Up: Izpitna vprašanja za radioamaterje Previous: Radijski oddajniki

Radijski sprejemniki

[671.] Kaj je radijski sprejemnik?

*a) To je naprava, ki služi oddajanju informacij s pomočjo radijskih valov.

*b) To je naprava, ki je sposobna zaznati radijski signal in iz njega izluščiti informacijo.

*c) To je naprava, ki ustvari radiofrekvenčni signal, ga opremi z informacijo, ojači in nato pošlje v anteno, kjer se izseva v prostor.

*d) To je naprava, ki se skoraj nikoli ne uporablja.

[672.] Od česa je odvisna moč termičnega šuma?

*a) Od delovne frekvence in pasovne širine.

*b) Od pasovne širine in absolutne temperature.

*c) Od absolutne temperature, delovne frekvence in od pasovne širine.

*d) Od trenutne vrednosti Bolzmannove konstante.

[673.] Kolikšna je moč termičnega šuma pri absolutni ničli (0 K)?

*a) Moč je večja kot pri temperaturi 273 K.

*b) Moč je takrat največja.

*c) Moč je 10 pW.

*d) Moč je nič.

[674.] S čim ovrednotimo šum, ki ga antena sprejema iz okolice?

*a) S šumno temperaturo antene.

*b) S šumno upornostjo antene.

*c) S šumnim številom antene.

*d) S šumnim faktorjem antene.

[675.] Ali je šum okolice (naravni šum neba, mestni-industrijski šum...) odvisen od frekvence?

*a) Ne, šum okolice ni frekvenčno odvisen.

*b) Da, šum okolice je močno frekvenčno odvisen.

*c) Ne, šum je odvisen le od temperature okolice.

*d) Ne.

[676.] Kaj pomeni, če šum okolice, ki ga sprejema antena, ovrednotimo s šumno temperaturo antene npr. 270 Kelvinov ?

*a) To pomeni, da si lahko namesto antene predstavljamo upor, ki je segret na temperaturo 270 K in zaradi tega 'proizvaja' termični šum, ki ima ravno tolikšno moč, kot jo ima šum, ki ga antena sprejema.

*b) To pomeni, da je temperatura okolice antene 270 K.

*c) To pomeni, da je antena segreta na temperaturo 270 K.

*d) Šuma sploh ne moremo ovrednotiti s temperaturo.

[677.] Kaj je razmerje signal-šum?

*a) To je razlika med močjo koristnega signala in močjo šuma.

*b) To je vsota moči koristnega signala in moči šuma.

*c) To je razmerje med močjo koristnega signala in močjo šuma.

*d) To je razmerje med močjo šuma in močjo koristnega signala.

[678.] Če je signal zelo moten s šumom, rečemo, da ima:

*a) slabo razmerje signal-šum.

*b) dobro razmerje signal-šum.

*c) razmerje signal-šum enako 0.

*d) razmerje signal-šum enako 1.

[679.] S čim ovrednotimo termični šum elektronskih sklopov?

*a) S šumnim faktorjem, s šumnim številom, z ekvivalentno šumno temperaturo.

*b) S temperaturo antene.

*c) Z vhodno in izhodno impedanco sklopa.

*d) S šumno frekvenco.

[680.] Vsaka stopnja sprejemnika, ki je izvor termičnega šuma:

*a) izboljša razmerje signal-šum.

*b) ne spremeni razmerja signal-šum.

*c) poslabša razmerje signal-šum.

*d) ne poslabša razmerja signal-šum.

[681.] Neko stopnjo sprejemnika opišemo s šumnim faktorjem. Kaj nam pove šumni faktor?

*a) Šumni faktor nam ne daje nobene uporabne informacije.

*b) Pove nam, koliko se poslabša razmerje signal-šum zaradi termičnega šuma stopnje.

*c) Pove nam, kolikšna je napetost šuma na izhodu stopnje.

*d) Pove nam, kolikšna je napetost šuma na vhodu stopnje.

[682.] Kaj je šumno število?

*a) To je šumni faktor, izražen v kelvinih.

*b) To je šumni faktor, izražen v decibelih.

*c) To je šumni faktor, izražen v mikrovoltih šumne napetosti.

*d) To je šumni faktor, izražen v odstotkih.

[683.] Večji kot je termični šum stopnje:

*a) večja je ekvivalentna šumna temperatura stopnje.

*b) manjša je ekvivalentna šumna temperatura stopnje.

*c) manjšo je šumno število stopnje.

*d) manjši je šumni faktor stopnje.

[684.] Imamo dve zaporedno vezani stopnji. Ekvivalentna šumna temperatura prve stopnje je 100 K, njeno ojačenje pa je 10. Ekvivalentna šumna temperatura druge stopnje je 500 K, njeno ojačenje pa je 100. Kolikšna je skupna ekvivalentna šumna temperatura ?

*a) 150 K

*b) 350 K

*c) 400 K

*d) 600 K

[685.] Ali lahko z dobrim (malošumnim z velikim ojačenjem) predojačevalnikom pred sprejemnikom izboljšamo razmerje signal-šum na njegovem izhodu?

*a) Da, vedno.

*b) Samo takrat, če je temperatura antene zadosti majhna v primerjavi s temperaturo sprejemnika.

*c) Ne moremo, saj z ojačevalnikom ojačimo tako koristen signal kot tudi šum.

*d) Ne, saj predojačevalnik nima nobenega vpliva na razmerje signal-šum na izhodu sprejemnika.

[686.] Kdaj bomo zagotovo izboljšali razmerje signal-šum na izhodu sprejemnika?

*a) Takrat, ko bomo zmanjšali ekvivalentno šumno temperaturo sistema.

*b) Takrat, ko bomo zmanjšali ekvivalentno šumno temperaturo sprejemnika.

*c) Takrat, ko bomo povečali šumno temperaturo antene.

*d) Takrat, ko bomo povečali šumno število sprejemnika.

[687.] Kaj je ekvivalentna šumna temperatura sistema?

*a) To je produkt ekvivalentne šumne temperature sprejemnika in temperature antene.

*b) To je razlika med ekvivalentno šumno temperaturo sprejemnika in temperaturo antene.

*c) To je razmerje med ekvivalentno šumno temperaturo sprejemnika in temperaturo antene.

*d) To je vsota ekvivalentne šumne temperature sprejemnika in temperature antene.

[688.] Ali je smiselno na kratkovalovnem področju uporabljati dobre nizkošumne predojačevalnike?

*a) Da, saj je prav zaradi njih razmerje signal-šum na izhodu sprejemnika precej boljše.

*b) Ne, ker je šumna temperatura antene na KV tako velika, da z njimi praktično ne moremo izboljšati razmerja signal-šum.

*c) Da, saj z njimi močno poslabšamo razmerje signal-šum.

*d) Da, saj z njimi zmanjšamo dinamično območje sprejemnika.

[689.] Ali je smiselno na mikrovalovnem področju uporabljati dobre nizkošumne predojačevalnike?

*a) Ne, saj z njimi močno poslabšamo razmerje signal-šum na izhodu sprejemnika.

*b) Ne, ker je šumna temperatura antene na mikrovalovnem področju tako velika, da z njimi praktično ne moremo izboljšati razmerja signal-šum.

*c) Da, ker je šumna temperatura antene na mikrovalovnem področju dovolj majhna, da z izboljšanjem ekvivalentne šumne temperature sprejemnika z dobrim predojačevalnikom izboljšamo razmerje signal-šum na izhodu sprejemnika.

*d) Da, saj z njimi povečamo dinamično območje sprejemnika.

[690.] Kaj nam pove podatek o občutljivosti sprejemnika?

*a) Pove nam, kako močan mora biti RF signal na vhodu sprejemnika, da bo na izhodu določeno razmerje signal-šum (npr. 10 dB).

*b) Pove nam, v kakšnem območju se lahko giblje jakost vhodnega signala.

*c) Pove nam, koliko intermodulacijskih produktov lahko pričakujemo na izhodu sprejemnika.

*d) Pove nam, kakšna je selektivnost sprejemnika.

[691.] Zakaj s SSB sprejemnikom dosežemo boljšo občutljivost kot pa z FM sprejemnikom?

*a) To sploh ni res. Velja ravno obratno.

*b) Zato, ker imajo SSB sprejemniki večje ojačanje v medfrekvenci od FM sprejemnikov.

*c) Zato, ker je občutljivost obratnosorazmerna pasovni širini.

*d) Zato, ker so SSB sprejemniki sestavljeni iz boljših materialov.

[692.] Kaj nam pove podatek, da je občutljivost sprejemnika tex2html_wrap_inline8220 za razmerje signal-šum tex2html_wrap_inline8222?

*a) Pove nam, da mora biti na izhodnih sponkah sprejemnika napetost tex2html_wrap_inline8220, da bo na njegovem vhodu razmerje signal-šum tex2html_wrap_inline8222.

*b) Pove nam, da mora biti na vhodnih sponkah sprejemnika napetost tex2html_wrap_inline8220, da bo na njegovem izhodu razmerje signal-šum tex2html_wrap_inline8222.

*c) Pove nam, da mora biti v medfrekvenci sprejemnika razmerje signal-šum tex2html_wrap_inline8222, če je na izhodnih sponkah napetost tex2html_wrap_inline8220.

*d) Ta podatek nam ničesar ne pove.

[693.] Kaj pomeni selektivnost?

*a) Selektivnost pomeni pravilno izbiro materiala, iz katerega sestavimo sprejemnik.

*b) Selektivnost pomeni sposobnost prepuščanja signalov na želenem (navadno ozkem) frekvenčnem pasu in hkrati sposobnost čimvečjega dušenja signalov izven njega.

*c) Selektivnost pomeni sposobnost zaznavanja šibkih signalov.

*d) Selektivnost pomeni sposobnost povečanja dinamičnega območja sprejemnika.

[694.] Kaj nam pove podatek o dinamičnem območju sprejemnika?

*a) Pove nam, v kakšnih mejah se lahko giblje jakost vhodnega signala.

*b) Pove nam, kako močan mora biti RF signal na vhodu sprejemnika, da bo na izhodu določeno razmerje signal-šum (npr. 10 dB).

*c) Pove nam, koliko intermodulacijskih produktov lahko pričakujemo na izhodu sprejemnika.

*d) Pove nam, kakšna je selektivnost sprejemnika.

[695.] Kaj določa spodnjo mejo dinamičnega območja sprejemnika?

*a) Obnašanje sprejemnika pri močnih signalih.

*b) Presečna točka intermodulacije tretjega reda (IP3).

*c) Ojačenje nizkofrekvenčnega ojačevalnika.

*d) Termični šum sprejemnika in šum okolice, ki ga sprejema antena.

[696.] Kaj določa zgornjo mejo dinamičnega območja sprejemnika?

*a) Obnašanje sprejemnika pri močnih signalih.

*b) Selektivnost sprejemnika.

*c) Šum okolice, ki ga sprejema antena.

*d) Termični šum sprejemnika in šum okolice, ki ga sprejema antena.

[697.] Kdaj nastopi preobremenitev sprejemnika?

*a) Preobremenitev nastopi, ko se na vhodu sprejemnika pojavi zelo šibak RF signal, katerega sprejemnik ne more več zaznati.

*b) Preobremenitev nastopi, ko se na izhodu sprejemnika pojavi tako močan signal, da v ušesih začutimo bolečino.

*c) Preobremenitev nastopi, ko se na vhodu sprejemnika pojavi izredno močan RF signal, ki spravi v nasičenje eno ali več njegovih stopenj.

*d) Preobremenitev nastopi, ko v sprejemniku pregorijo varovalke.

[698.] Če se na vhodu sprejemnika pojavi zelo močan RF signal, se lahko zgodi:

*a) da se sprejemniku poveča občutljivost.

*b) da postane sprejemnik zelo neobčutljiv oziroma popolnoma 'ogluši'.

*c) da se sprejemniku poveča selektivnost.

*d) da se sprejemniku zelo zniža presečna točka intermodulacije tretjega reda (IP3).

[699.] Zakaj imamo pri sprejemnikih opravka z intermodulacijskim popačenjem (IMD)?

*a) Zato, ker so sprejemniki narejeni samo iz linearnih vezij.

*b) Zato, ker imamo pri sprejemanju radijskih signalov vedno opravka tudi s šumom.

*c) Pri sprejemnikih nimamo opravka z IMD, pač pa pri oddajnikih.

*d) Zato, ker sprejemnike sestavljajo tudi nelinearna vezja.

[700.] Ali so lahko intermodulacijski produkti vzrok motenj pri sprejemu?

*a) Ne, saj filtri v sprejemniku poskrbijo, da te motnje ne pridejo do izraza.

*b) Ne, ker so ti produkti vedno pod nivojem šuma sprejemnika.

*c) Ne, ker imajo sprejemniki avtomatsko regulacijo ojačenja.

*d) Da.

[701.] Presečna točka intermodulacije tretjega reda (IP3) je merilo za nelinearnost oziroma linearnost sprejemnika. Dobri sprejemniki imajo:

*a) nizko vrednost IP3.

*b) zelo nizko vrednost IP3.

*c) visoko vrednost IP3.

*d) IP3 enak 0 dBm.

[702.] Kaj je naloga detektorjev?

*a) Naloga detektorjev je, da iz signala izluščijo informacijo.

*b) Naloga detektorjev je, da signal opremijo z informacijo.

*c) Naloga detektorjev je ojačevanje signalov.

*d) Naloga detektorjev je, da signal modulirajo.

[703.] Detektor ovojnice uporabljamo:

*a) za demoduliranje LSB signalov.

*b) za demoduliranje AM signalov.

*c) za demoduliranje USB signalov.

*d) za demoduliranje PM signalov.

[704.] Kateri element navadno (med drugimi) sestavlja detektor ovojnice?

*a) Tuljava.

*b) Žarnica.

*c) Glasbene vilice.

*d) Dioda.

[705.] CW signal detektiramo tako, da ga mešamo s signalom, ki ga generiramo z oscilatorjem, imenovanim BFO. Kako izberemo frekvenco BFO-ja?

*a) Tako, da je frekvenca BFO-ja dvakrat višja od frekvence CW signala.

*b) Tako, da bo eden izmed produktov mešanja v nizkofrekvenčnem področju.

*c) Tako, da je frekvenca BFOja točno enaka frekvenci CW signala.

*d) Frekvenco lahko poljubno izberemo.

[706.] S katerim detektorjem lahko demoduliramo SSB signal?

*a) Z detektorjem ovojnice.

*b) S frekvenčnim diskriminatorjem.

*c) S produkt detektorjem.

*d) S Foster-Seeley diskriminatorjem.

[707.] S katerim detektorjem lahko demoduliramo FM signal?

*a) Z detektorjem ovojnice.

*b) S frekvenčnim diskriminatorjem.

*c) S produkt detektorjem.

*d) Z nobenim izmed zgoraj naštetih.

[708.] S katerim detektorjem navadno demoduliramo AM signal?

*a) Z detektorjem ovojnice.

*b) S frekvenčnim diskriminatorjem.

*c) S Foster-Seeley diskriminatorjem.

*d) Z nobenim izmed zgoraj naštetih.

[709.] Ali lahko s produkt detektorjem demoduliramo tudi CW signal?

*a) Ne, z njim lahko demoduliramo samo SSB signal.

*b) Ne, z njim lahko demoduliramo samo AM signal.

*c) Da.

*d) Ne, z njim ne moremo detektirati CW signala, ker nosilec ni vedno prisoten, saj ga prekinjamo v ritmu Morzejevih znakov.

[710.] Kako imenujemo detektor za demoduliranje FM signala?

*a) Frekvenčni diskriminator.

*b) Produkt detektor.

*c) Diskriminator ovojnice.

*d) Amplitudni omejevalnik.

[711.] FM signal želimo demodulirati tako, da ga najprej pretvorimo v AM signal, ki ga nato detektiramo z detektorjem ovojnice. Zakaj moramo pred pretvorbo FM signal navadno še amplitudno omejiti?

*a) Zato, ker bi morebitna nezaželena nihanja amplitude FM signala lahko vplivala na kasnejšo detekcijo ovojnice pretvorjenega signala.

*b) Zato, da preprečimo nezaželeno spreminjanje frekvence FM signala.

*c) Zato, ker bi morebitne nezaželene spremembe amplitude FM signala povzročile prehitro spreminjanje frekvence FM signala, kar bi imelo za posledico neuspešno demodulacijo.

*d) FM signala na opisan način sploh ni možno demodulirati, zato vprašanje ni smiselno.

[712.] Za demoduliranje FM signalov lahko uporabimo vezja, ki imajo na določenem frekvenčnem območju linearno fazno karakteristiko. Kateri od naštetih demodulatorjev izkorišča to lastnost?

*a) Foster-Seeley diskriminator.

*b) Amplitudni omejevalnik.

*c) Detektor ovojnice.

*d) Produkt detektor.

[713.] S katerim vezjem omejimo amplitudo FM signala pred njegovo demodulacijo?

*a) Z mešalnikom.

*b) Z omejevalnikom.

*c) S frekvenčnim diskriminatorjem.

*d) Z množilno stopnjo.

[714.] Kaj prikazuje slika?

*a) Sprejemnik z direktnim mešanjem.

*b) Enojni superheterodinski sprejemnik.

*c) Dvojni superheterodinski sprejemnik.

*d) UKV FM sprejemnik.

figure6044

[715.] Na sliki je sprejemnik z direktnim mešanjem. Kateri sklop je označen z vprašajem?

*a) Množilna stopnja.

*b) Mešalnik.

*c) MF filter.

*d) AGC detektor.

figure6057

[716.] Na sliki je sprejemnik z direktnim mešanjem. Kateri sklop je označen z vprašajem?

*a) Detektor ovojnice.

*b) Produkt detektor.

*c) Nizkofrekvenčni ojačevalnik.

*d) Frekvenčni dikriminator.

figure6070

[717.] S sprejemnikom z direktnim mešanjem želimo sprejemati CW signal na frekvenci 3600 kHz. VFO sprejemnika nastavimo na frekvenco 3601 kHz. Kaj slišimo na izhodu sprejemnka?

*a) Slišimo ton frekvence 1 kHz.

*b) Slišimo ton frekvence 2 kHz.

*c) Slišimo ton frekvence 5 kHz.

*d) Ne slišimo ničesar.

[718.] S sprejemnikom z direktnim mešanjem želimo sprejemati CW signal na frekvenci 3600 kHz. VFO sprejemnika nastavimo na frekvenco 3600 kHz. Kaj slišimo na izhodu sprejemnka?

*a) Slišimo ton frekvence 1 kHz.

*b) Slišimo ton frekvence 2 kHz.

*c) Slišimo ton frekvence 5 kHz.

*d) Ne slišimo ničesar.

[719.] S sprejemnikom z direktnim mešanjem želimo sprejemati CW signal na frekvenci 3600 kHz. VFO sprejemnika nastavimo na frekvenco 3599 kHz. Kaj slišimo na izhodu sprejemnka?

*a) Slišimo ton frekvence 1 kHz.

*b) Slišimo ton frekvence 2 kHz.

*c) Slišimo ton frekvence 5 kHz.

*d) Ne slišimo ničesar.

[720.] S sprejemnikom z direktnim mešanjem želimo sprejemati CW signal na frekvenci 3600 kHz. VFO sprejemnika nastavimo na frekvenco 3600 kHz. Kako v tem primeru imenujemo frekvenco, na katero nastavimo VFO?

*a) Resonančna frekvenca.

*b) MUF.

*c) 'Zero beat'.

*d) Kritična frekvenca.

[721.] S katero stopnjo kratkovalovnega sprejemnika z direktnim mešanjem sprejemani signal najbolj ojačimo?

*a) Z visokofrekvenčnim ojačevalnikom na vhodu sprejemnika.

*b) Z medfrekvenčnim ojačevalnikom.

*c) Z mešalnikom.

*d) Z nizkofrekvenčnim ojačevalnikom.

[722.] Kakšni problemi se (zaradi velikega ojačenja nizkofrekvenčnega ojačevalnika) lahko pojavijo pri sprejemniku z direktnim mešanjem?

*a) Problemi z mikrofonijo.

*b) Problemi s stabilnostjo frekvence VFOja.

*c) Problemi zrcalnih frekvenc.

*d) Problemi s preveliko porabo toka napajanja.

[723.] Značilnost superheterodinskih sprejemnikov je:

*a) da je njihov izhodni signal neodvisen od vhodnega signala.

*b) da vhodni signal mešajo (konvertirajo) na eno ali več medfrekvenc.

*c) da so zelo neselektivni.

*d) da pri njih ne naletimo na problem zrcalnih frekvenc.

[724.] Kaj prikazuje slika?

*a) Sprejemnik z direktnim mešanjem.

*b) Enojni superheterodinski sprejemnik.

*c) Dvojni superheterodinski sprejemnik.

*d) UKV FM sprejemnik.

figure6139

[725.] Kateri frekvenčni pas mora pokrivati VFO v enojnem superheterodinskem sprejemniku, ki ima medfrekvenco 9 MHz, če želimo sprejemati signale na frekvenčnem pasu od 14.0 - 14.5 MHz?

*a) 3.5 - 4.0 MHz.

*b) 5.0 - 5.5 MHz.

*c) 9.0 - 9.5 MHz.

*d) 14.0 - 14.5 MHz.

[726.] Dvojni superheterodinski sprejemnik ima prvo medfrekvenco 9 Mhz. Kolikšna mora biti frekvenca signala lokalnega oscilatorja, s katerim mešamo signal prve medfrekvence, da bo druga medfrekvenca 100 kHz?

*a) 0.1 MHz.

*b) 0.9 MHz.

*c) 5.5 MHz.

*d) 8.9 MHz.

[727.] Na sliki je enojni superheterodinski sprejemnik. Kateri sklop je označen z vprašajem?

*a) RF ojačevalnik.

*b) Mešalnik.

*c) MF filter.

*d) AGC detektor.

figure6168

[728.] Na sliki je enojni superheterodinski sprejemnik. Kateri sklop je označen z vprašajem?

*a) RF ojačevalnik.

*b) Mešalnik.

*c) MF filter.

*d) AGC detektor.

figure6181

[729.] Na sliki je enojni superheterodinski sprejemnik. Kateri sklop je označen z vprašajem?

*a) RF ojačevalnik.

*b) Mešalnik.

*c) MF filter.

*d) AGC detektor.

figure6194

[730.] Na sliki je enojni superheterodinski sprejemnik. Kateri sklop je označen z vprašajem?

*a) MF ojačevalnik.

*b) Mešalnik.

*c) MF filter.

*d) AGC detektor.

figure6207

[731.] Na sliki je enojni superheterodinski sprejemnik. Kateri sklop je označen z vprašajem?

*a) MF ojačevalnik.

*b) Mešalnik.

*c) MF filter.

*d) AGC detektor.

figure6220

[732.] Vezje za avtomatsko regulacijo ojačenja (AGC) v sprejemniku skrbi:

*a) da se izhodni nizkofrekvenčni signal čim manj spreminja, tudi če se jakost vhodnega (RF) signala zelo spreminja.

*b) da se izhodni nizkofrekvenčni signal čim bolj spreminja, tudi če je jakost vhodnega (RF) signala konstantna.

*c) da se občutljivost sprejemnika zaradi šuma, ki ga sprejema antena, preveč ne spreminja.

*d) da se selektivnost sprejemnika zaradi močnih signalov ne poslabša.

[733.] Kateri signal v sprejemniku navadno daje vezju za avtomatsko regulacijo ojačenja (AGC vezju) informacijo o jakosti vhodnega signala?

*a) Visokofrekvenčni (vhodni) signal.

*b) Medfrekvenčni signal.

*c) Signal VFOja.

*d) Signal lokalnega oscilatorja.

[734.] Sprejemniki imajo navadno S-meter. Kaj lahko ocenimo z njim?

*a) Jakost vhodnega signala.

*b) Jakost signala lokalnega oscilatorja v superheterodinskem sprejemniku.

*c) Jakost izhodnega-nizkofrekvenčnega signala.

*d) Faktor ojačenja medfrekvenčnega ojačevalnika.

[735.] Koliko S stopenj vsebuje skala S-metra?

*a) 5.

*b) 9.

*c) 10.

*d) 16.

[736.] Kako podajamo jakost signala, ki ga ocenimo s S-metrom, če njegova jakost presega stopnjo S9 ?

*a) Tako, da povemo, za koliko stopinj se je premaknil kazalec S-metra preko črtice, ki označuje stopnjo S9.

*b) Tako, da povemo, kolikokrat je signal močnejši od jakosti signala pri S0.

*c) Tako, da povemo, kolikokrat je signal šibkejši od jakosti signala pri S8.

*d) Tako, da povemo, za koliko decibelov jakost signala presega stopnjo S9.

[737.] Kje naletimo na problem zrcalnih frekvenc?

*a) Pri sprejemnikih z direktnim mešanjem.

*b) Pri močnostnih ojačevalnikih.

*c) Pri superheterodinskih sprejemnikih.

*d) Pri oddajnikih na iskrišče.

[738.] Zakaj imajo superheterodinski sprejemniki navadno dve medfrekvenci (dvojni superheterodinski sprejemniki)?

*a) Zato, ker so zaradi tega lahko bolj preprosto zgrajeni.

*b) Zato, ker je boljšo selektivnost lažje zagotoviti na nižjih frekvencah, medtem ko je zaradi problema zrcalnih frekvenc bolje izbrati višjo vrednost medfrekvence. Torej izberemo dve: eno visoko ter drugo nizko.

*c) Zato, ker je število dva osnova binarnih števil, medfrekvenčni ojačevalniki pa so digitalna vezja.

*d) Iz zgodovinskih razlogov.

[739.] Z enojnim superheterodinskim sprejemnikom sprejemamo signal frekvence 14 MHz, ki ga mešamo s signalom VFOja frekvence 5 MHz na medfrekvenco 9 MHz. Katera frekvenca se v tem primeru imenuje zrcalna frekvenca?

*a) 4 MHz.

*b) 5 MHz.

*c) 9 MHz.

*d) 14 MHz.

[740.] Kako se imenuje vezje, ki odklopi nizkofrekvenčni izhod sprejemnika, če ni vhodnega signala oziroma če je nivo vhodnega signal manjši od določenega praga, ki ga nastavimo?

*a) AGC detektor.

*b) Omejevalnik.

*c) Frekvenčni diskriminator.

*d) Squelch.


next up previous
Next: Elektromagnetno valovanje Up: Izpitna vprašanja za radioamaterje Previous: Radijski oddajniki

Andrej Souvent
Mon Jul 6 23:12:43 CEST 1998